Sodba, ki je pritrdila nekdanji uslužbenki letalske družbe Air France Sophie Lainault, bi lahko odprla pot podobnim zahtevkom, sta navedla odvetnik in sindikat CFDT. Sedaj že ozdravljena stevardesa je bila namreč na delovnem mestu izpostavljena pasivnemu kajenju in ionizirajočemu oziroma radioaktivnemu sevanju na letalih.
Za francosko tiskovno agencijo AFP je povedala, da upa, da bo njena pravna zmaga pomagala drugim ženskam. "Resnično si od srca želim, da to odpre pot drugim ženskam, ki si do zdaj tega morda niso upale," je dejala 59-letnica, ki živi v Angletu na jugozahodu Francije.
Pasivno kajenje, nočno delo in sevanje v letalih
Za francoskega nacionalnega prevoznika Air France je delala med letoma 1989 in 2019, najprej kot stevardesa, pozneje kot vodja kabinskega osebja na dolgih letih. Pri tem je nabrala več kot 12.600 ur letenja, od tega več kot 6500 nočnih.
Sodišče je izpostavilo vlogo nočnega dela, izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju in pasivnemu kajenju. Kajenje je bilo na letih družbe Air France dovoljeno do leta 2000. Sodišče je opozorilo tudi na odsotnost kakršnih koli genetskih dejavnikov ali dejavnikov, povezanih z življenjskim slogom, ki bi sicer lahko pojasnili nastanek raka.
Rak dojke ni vključen na uradni seznam poklicnih bolezni v Franciji, kar pomeni, da je lahko doseganje priznanja za bolnike dolgotrajna in težavna preizkušnja.
Sodba bo Sophie Lainault omogočila predčasno upokojitev, potem ko se je za priznanje bolezni ob podpori sindikata z državnimi institucijami, ki ji niso želele priznati socialne pravice, borila dve leti. Sodba je pravnomočna, saj pritožba ni bila vložena, je še dodala.
Pri družbi Air France so sporočili, da "niso bili stranka v postopku in niso bili obveščeni o utemeljitvi sodišča". Letalski prevoznik je dodal, da sta "zdravje in varnost zaposlenih na delovnem mestu absolutna prioriteta".
Tvegani poklici
Nekatere študije nakazujejo, da se ženske, ki redno opravljajo nočne izmene, morda soočajo z večjim tveganjem razvoja raka. Vzroki so najverjetneje povezani z motnjami v bioloških procesih v telesu, ki nastanejo zaradi nerednega spanja. Leta 2023 je francoska medicinska sestra, ki je 28 let delala v nočnih izmenah in bila izpostavljena sevanju, prav tako dosegla, da so njen rak dojke priznali kot poklicno bolezen.
Piloti in stevardese so poleg tega izpostavljeni precej večjim stopnjam sevanja od povprečja. Zemeljska atmosfera in magnetno polje namreč življenje na Zemlji ščitita pred močnim ionizirajočim sevanjem gama žarkov v vesolju. Na komercialnih letalih, ki letijo na višinah okoli desetih kilometrov, je zato izpostavljenost temu sevanju večja.
Izpostavljenost sevanju okolja osebe močno variira od kraja bivanja, povprečno pa znaša okoli 2,5 mikrosievertov na leto. Dodatno sevanje, ki so mu izpostavljeni zaposleni na letalih, znaša 3 do 6 mikrosievertov na leto.
Nova študija, objavljena 17. avgusta v reviji JAMA Internal Medicine, je nakazala močno povezanost med nekaterimi vrstami raka in izpostavljenostjo ionizirajočemu sevanju na letalih. Raziskovalci, ki so preučili skoraj 13 milijonov mrliških listov v ZDA med letoma 2020 in 2024, so primerjali smrtnost zaradi raka v 503 poklicih. Med vsemi njimi so imeli najvišji delež smrti zaradi rakov, povezanih z ionizirajočim sevanjem, člani kabinskega osebja na letalih. Piloti so bili na drugem mestu. Približno 6,9 odstotka smrti med kabinskim osebjem in 6,7 odstotka med piloti je bilo pripisanih rakom, povezanim s sevanjem. Med ženskami izstopa rak dojk, saj je to najpogostejši rak pri ženskah in je povezan z izpostavljenostjo visokim stopnjam ionizirajočega sevanja. Pri moških je bila najbolj izstopajoča levkemija.
Študija je bila le statistična raziskava in ni preučevala vseh primerov posamično, zato ni upoštevala drugih tveganj za nastanek raka pri obravnavanih osebah, kot je kajenje, ki so praviloma pomembnejši dejavnik za razvoj tovrstnih bolezni.
Izpostavljenost sevanju na delovnem mestu je pogosto drugačna od splošnih predstav. Jedrski tehniki so bili v omenjeni raziskavi šele na dvanajstem mestu po izpostavljenosti. V Sloveniji so poleg letalskega osebja višjim stopnjam sevanja izpostavljeni še vodniki v Postojnski jami zaradi radioaktivnega žlahtnega plina radona v podzemlju. Dodatek k plači zaradi izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju prejemajo na primer zaposleni v zdravstvu, ki delajo z radiološkimi napravami, a znanstvene študije med temi kategorijami delavcev ne kažejo večje obolevnosti z rakom.