Patrušev, ki velja za enega najvplivnejših ljudi v ruskem varnostnem aparatu, je dejal, da bi se Moskva na morebitno poljsko vojaško posredovanje proti Rusiji odzvala z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo. »Če se Poljska vključi v vojaške operacije proti Rusiji, bo naša država uporabila vse sile in sredstva, Poljske pa v dveh do treh dneh ne bo več,« je izjavo Patruševa povzel hrvaški Jutarnji list, ki se sklicuje na ruski časnik Izvestija.
Britanski časnik Express je njegovo omembo »vseh in sredstev« razumel kot možno prikrito grožnjo z jedrskim udarom, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose.
Izjava Patruševa prihaja v času vse pogostejših ruskih napadov na zahod Ukrajine, ki se nevarno približujejo mejam zveze Nato. V enem od nedavnih napadov je ruski brezpilotni letalnik zadel vlak v neposredni bližini poljske meje, kar kaže na povečana varnostna tveganja v regiji.
Vzorec groženj članicam zveze Nato
Posebej dejaven pri grožnjah je namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev. Maja 2026 je izjavil, da je jedrska apokalipsa »realno mogoča«, septembra istega leta pa je Litvi zagrozil, da jo bo »zbrisal z zemljevida«, če bo na svojem ozemlju gostila jedrsko orožje. Takšna retorika je po mnenju analitikov pogosto povezana z dogajanjem na bojišču v Ukrajini, saj se grožnje običajno stopnjujejo po ukrajinskih vojaških uspehih ali ob povečani vojaški pomoči Zahoda.
Moskva s prstom kaže na Litvo
Odziv Moskve na razpravo v Litvi, da bi spremenila svojo ustavo in dovolila namestitev jedrskega orožja, je bil pričakovano oster. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je posvaril, da bo vsaka država, ki bo gostila jedrsko orožje, usmerjeno proti Rusiji, samodejno postala tarča.
Ruska uradna jedrska doktrina sicer dovoljuje uporabo jedrskega orožja kot odgovor na jedrski napad ali napad s konvencionalnim orožjem, ki bi ogrozil »sam obstoj države«. Medvedjev je to razširil z izjavo, da bi lahko tudi napad nejedrske države na Rusijo ali njeno zaveznico Belorusijo sprožil jedrski odziv, če bi za njim stala jedrska sila.
Litva medtem nadaljuje postopke za spremembo ustave. Parlamentarne stranke so že julija dosegle načelni dogovor o ustavnih spremembah, parlamentarni odbor za pravne zadeve pa je prejšnji teden predlog podprl s sedmimi glasovi za in dvema proti.
Končna odločitev o spremembi ustave se pričakuje v začetku leta 2027. Morebitna odprava prepovedi sicer ne bi pomenila, da bo jedrsko orožje samodejno nameščeno v Litvi, bi pa odstranila ključno ustavno oviro za takšno možnost v prihodnosti, s čimer se cikel groženj in protiukrepov na vzhodu Evrope verjetno še ne bo zaključil.