Dokument, ki ga je pridobil časnik New York Times, kaže, da Moskva vztraja pri nespremenjenih zahtevah izpred petih let, nekatere pa je še zaostrila. Oboje napoveduje težavna pogajanja o prihodnji varnostni ureditvi Evrope.
Rusija je v pogovorih z ameriškimi in ukrajinskimi predstavniki v Abu Dabiju namreč znova predstavila zahteve, ki jih je Moskva postavila že decembra 2021, dva meseca pred začetkom invazije na Ukrajino. Med njimi je umik Natovih sil na položaje iz leta 1997, torej pred širitvijo zavezništva v srednjo in vzhodno Evropo. Ker je Slovenija postala del zavezništva leta 2004, bi to pomenilo, da bi morala izstopiti iz Nata. Poleg nje pa bi se članstvu morale odpovedati še Poljska, Češka, Madžarska (1999), Estonija, Latvija, Litva, Slovaška, Romunija, Bolgarija (2004), Hrvaška in Albanija (2009), Črna gora (2017), Severna Makedonija (2020), Finska (2023) in Švedska (2024).
Dokument so ruski predstavniki razdelili med pogajanji, njegovo pristnost pa sta za NY Times potrdila dva vira, seznanjena z dogajanjem. Gre za tako imenovani non-paper, neuradni diplomatski dokument, s katerim ena stran predstavi svoja stališča.
Moskva svojo vizijo prihodnje evropske varnosti utemeljuje z ureditvijo iz hladne vojne, ko sta bili celina in njena varnost razdeljeni med dve velesili. Ruski predstavniki so po navedbah oseb, ki so sodelovale v pogovorih, trdili, da so ločeni ameriška in sovjetska interesna sfera ter sistem komunikacije med njima zmanjševali nevarnost spopada.
Moskva zaostruje zahteve glede Nata in jedrskega orožja
Rusija zdaj zahteva tudi več kot leta 2021. Poleg konca Natovega širjenja in umika vojaških sil zdaj zahteva še, da Francija in Velika Britanija črtata možnost uporabe jedrskega orožja za zaščito drugih evropskih držav. Pred petimi leti je Moskva zahtevala predvsem odpravo mehanizma jedrskega odvračanja Nata, ki evropskim članicam omogoča sodelovanje pod ameriškim jedrskim zaščitnim dežnikom.
Ruski dokument predvideva tudi ustavitev dobav zahodnega orožja in vojaške opreme Ukrajini. Moskva bi pristala na ukrajinsko članstvo v Evropski uniji le pod pogojem, da država ne bi sodelovala v skupni obrambni politiki povezave.
Poljski premier Donald Tusk je ruske zahteve odločno zavrnil. »Sprejetje ruskih pogojev bi pomenilo neposredno grožnjo varnosti Poljske,« je dejal v četrtek v Dublinu. Po njegovih besedah so zahteve nesprejemljive ne le za Ukrajino, temveč tudi za Evropo, predvsem za države, kot je Poljska.
Američani pozivajo Moskvo k pogledom v prihodnost
Ameriška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner sta ruskim predstavnikom v Abu Dabiju po navedbah ameriškega uradnika sporočila, da se je od decembra 2021 marsikaj spremenilo, ter jih pozvala, naj se osredotočijo na prihodnost. Washington naj bi bil pripravljen obravnavati nove ruske predloge, če bi ti vključevali konkretne ukrepe za zmanjšanje napetosti. Gospodarske spodbude, ki sta jih ameriška odposlanca ponujala Moskvi, za zdaj niso prinesle popuščanja pri ruskih stališčih.
Po pogovorih v Abu Dabiju sta se Witkoff in Kushner v Moskvi sestala s Putinom. Ta je prek zunanjepolitičnega svetovalca Jurija Ušakova sporočil, da ruski predlog iz leta 2021 še vedno odraža rusko »vizijo temeljev nedeljive varnostne arhitekture«. Ameriška odposlanca sta nato v Dublinu s pogovori seznanila ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Kushner je ob tem poudaril, da »sporazuma ni mogoče skleniti brez Evropejcev za pogajalsko mizo«.
Podobno opozarja luksemburški premier Luc Frieden. »O prihodnosti Evrope se ne morete pogovarjati brez nas za pogajalsko mizo,« je dejal in dodal, da je sicer razumljivo, da se ZDA pogovarjajo tako z Rusijo kot z Ukrajino.