Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek prvič obiskal Kurilske otoke na Daljnem vzhodu, ki ležijo severovzhodno od Japonske. Po poročanju ruskih medijev je Putin obiskal admiralsko ladjo in tovarno rib, kjer so mu ponudili kaviar. Morje okoli Kurilov je bogato z ribami, na otokih pa so tudi nahajališča zlata, srebra in nafte.
V Tokiu pa so jezni, saj trdijo, da jim pripada južni del Kurilskih otokov. Do avgusta 1945 so bili njihovi vsi, tudi južni del polotoka Sahalin. Pred 81 leti pa si je Kurile in južni Sahalin v skladu z dogovorom iz Jalte prilastila Sovjetska zveza. Tedaj je tudi izgnala vseh 17.000 japonskih civilistov, ki so živeli na otokih. Danes na štirih večjih živi 20.000 ruskih državljanov, vseh otokov pa je 56. Vsi skupaj so veliki za pol Slovenije.
Pred leti opazno manj oster odziv
Japonci si lastijo južni del Kurilov in mu pravijo Severni teritorij. Ob Putinovem obisku je japonski zunanji minister Tošimicu Motegi jezno sporočil: »Severni teritorij je del Japonske, tako zgodovinsko kot z vidika mednarodnega prava, in japonska vlada ostro protestira zaradi tega obiska.« Premierka Samae Takaiči, ki je konservativna nacionalistka, je med drugim dejala: »Ta obisk je povsem nesprejemljiv. Na tak način Rusija žali čustva japonskega naroda.« Sicer so si Japonci začeli Kurile prisvajati že v 17. stoletju, v 19. stoletju tudi s prisilno asimilacijo maloštevilnih domorodcev.
Odnose med Tokiem in Moskvo vprašanje Kurilskih otokov, kjer ima Rusija tudi vojaška oporišča, bremeni že vseskozi od konca druge svetovne vojne. Po ruski invazij na Ukrajino leta 2022 je Tokio, ki se je priključil zahodnim sankcijam proti Rusiji in pomoči Kijevu, zaostril ton in prvič po letu 2003 so v japonski vladi spet govorili o »nezakoniti okupaciji« južnega dela tega vulkanskega otočja, ki je strateško pomembno. Prej, v letih 2003–2021, so bili v Tokiu bolj zadržani v želji, da bi izboljšali odnose z Moskvo. Tako so bili japonski odzivi opazno manj ostri, ko je Kurilske otoke leta 2010 in 2019 obiskal Dmitrij Medvedjev, prvič kot predsednik države in drugič kot premier.
Putin je zdaj ob obisku Kurilov med drugim izjavil, da Nato počasi prodira na azijsko-pacifiško območje in tako ogroža Rusijo tudi z vzhoda. »Japonske ne ogrožamo. Japonska pa ima ozemeljske zahteve do naše države, do Kurilskih otokov,« je dejal Putin, ki mu vsekakor ne more biti všeč, da Japonska pomaga Ukrajini.
Putinov obisk na Kurilih in Sahalinu je tudi sporočilo Kitajski, da je Rusija prisotna v azijsko-pacifiški regiji, kjer se je v zadnjem letu okrepilo sodelovanje ruske in kitajske vojske, zlasti mornarice in zračnih sil, kar je očitno na skupnih vojaških vajah. Rusija pa se še bolj povezuje s Severno Korejo. Japonska je tako okrepila obrambo svojega otočja.
Rusko-japonske vojne
V letih 1904–1905 je v vojni za vpliv v Mandžuriji Japonska premagala carsko Rusijo, kar je eden prvih porazov kakšne evropske sile v moderni dobi proti neevropski. Poleti 1939 pa je v današnji Mongoliji general Georgij Žukov povsem razbil japonsko vojsko in po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 si v Tokiu ob vseh Hitlerjevih prošnjah niso upali napasti Sibirije. Ker je sovjetski vohun Richard Sorge sporočil v Moskvo, da Japonci ne bodo napadli, so lahko sibirske enote jeseni 1941 premestili v bitko za Moskvo, kjer so pod Žukovom znova dosegle pomembno zmago. Leto pozneje je Žukov dosegel še veliko zmago v bitki za Stalingrad, pri čemer je ravnal podobno kot ob zmagi proti Japoncem leta 1939: na center bojišča, to je v Stalingrad, je privabil glavnino nemške vojske in potem na krilih izvedel protinapad z obkolitvijo 6. armade.
Sovjetska zveza je Japonsko napadla šele 8. avgusta 1945. Nekateri zgodovinarji celo trdijo, da se Japonska ni odločila za kapitulacijo zaradi ameriških atomskih bomb na Hirošimo in Nagasaki, ampak zaradi sovjetskega prodora v Mandžurijo. V zadnjih dneh vojne pa je Rdeča armada zasedla tudi Kurilske otoke in južni Sahalin, ki so do tedaj pripadali Japonski.
