S finančno pomočjo želijo podpreti več kot 4600 podjetij v turizmu in gostinstvu, ki so se po uradnih navedbah znašla v »težki situaciji«. Približno 42,5 milijona evrov bo prejel Krim, preostalih 6,9 milijona evrov pa načrtujejo za pristaniško mesto Sevastopol, kjer domuje ruska črnomorska flota, piše nemški Focus.
Vendar ta znesek zbledi v primerjavi z ocenjenimi izgubami. Po podatkih Združenja ruskih organizatorjev potovanj (ATOR) so turisti do konca julija odpovedali približno milijon potovanj na Krim. Škoda za turistično gospodarstvo naj bi po nekaterih ocenah dosegla od 230 do 290 milijonov evrov. Nekateri viri navajajo, da so gostje v določenih obdobjih odpovedali kar 79 odstotkov hotelskih rezervacij na Krimu in 71 odstotkov v Sevastopolu.
Logistična blokada in življenje v izrednih razmerah
Stanje na polotoku se je v zadnjih mesecih močno poslabšalo, saj je Kijev okrepil napade na ključno infrastrukturo. Ukrajinske sile sistematično ciljajo mostove, energetske objekte in skladišča goriva z namenom, da bi Krim logistično osamile. Ta strategija, znana kot »logistična blokada«, je povzročila resno pomanjkanje goriva, zaradi česar so oblasti uvedle omejitve prodaje bencina civilistom in razglasile izredne razmere.
Pogoste prekinitve dobave električne energije in vode dodatno otežujejo življenje prebivalcev in delovanje gospodarstva. Za Krim, ki je po ruski priključitvi leta 2014 postal gospodarsko močno odvisen od turizma in subvencij iz Moskve, to pomeni hud udarec. Število turistov je drastično upadlo, tisti, ki se še odločijo za obisk, pa se soočajo s številnimi težavami in negotovostjo glede varnosti.
Simbol moči postaja finančno breme
Položaj je še posebej težaven, ker približno 80 odstotkov turistov na polotok pripotuje z osebnim avtomobilom. Zanesljiva oskrba z gorivom bi bila zato ključnega pomena za reševanje sezone. Rusija je sicer od leta 2014 v polotok vložila ogromna sredstva za razvoj infrastrukture, vključno z gradnjo Krimskega mostu in avtoceste Tavrida. S tem je želela regijo tesneje povezati z Rusijo in utrditi svoj nadzor.
Polotok je tudi ključno vojaško središče za ruske operacije v južni Ukrajini, zato njegova ranljivost za Kremelj predstavlja še večji problem. Ruske oblasti se sicer trudijo ohraniti videz normalnosti, državni mediji pa težave večinoma minimizirajo. Kljub temu je kriza prizadela tudi širše rusko gospodarstvo, saj je država morala omejiti izvoz naftnih derivatov. »Danes smo prepovedali izvoz dizelskega goriva, kar nam omogoča povečanje dobav na domači trg,« je v začetku julija pojasnil namestnik ruskega premierja Aleksander Novak.
Ruski predsednik Vladimir Putin je krizo označil za zgolj začasno. Priznal je težave z oskrbo z gorivom in napovedal razvoj novega sistema dobave, ki bo po njegovih besedah »zelo težko dosegljiv za sovražnika«. Vprašanje pa ostaja, ali lahko takšni ukrepi dolgoročno rešijo težave polotoka, ki ga Kremelj vse bolj oddaljuje od sveta in podreja svoji vojaški logiki.