Napoved o uvedbi verskega pouka je sovpadala s srečanjem Putina z verskimi voditelji v Rusiji, ki so podprli njegovo predsedniško kandidaturo na volitvah 4. marca.
"Delate kot suženj na galeji, le da ste delu predani"
Podprli so ga patriarh pravoslavne cerkve, glavni rabi in mufti, in to po trditvah spletne strani Putinove kampanje z zelo visokoletečimi izjavami. "Želim se vam zahvaliti. Nekoč ste rekli, da delate kot suženj na galeji. Le s to razliko, da suženj svojemu delu ni bil predan kot vi," je po navedbah strani dejal patriarh Kiril. Mufti Talgat Tadžudin pa je po navedbah Putinove kampanje rekel: "Hvala vsemogočnemu. Država je rešena pred propadom. In treba je dodati - z vašim neposrednim udejstvovanjem."
Več medijev se je obregnilo ob nastope verskih voditeljev in njihovo podporo kandidatu, proti kateremu so v Rusiji po decembrskih parlamentarnih volitvah potekali množični protesti. Nezavisimaya Gazeta je zapisala, da "so se verski voditelji odločili sodelovati v premierjevi predvolilni kampanji".
Putin sicer ostaja glavni favorit za zmago na volitvah, čeprav bo morda potreben drugi krog. Kljub temu so se v njegovem predvolilnem štabu odločili, da bo iskal in javno razglašal podporo, ki mu jo bodo izrekle znane osebnosti in očitno torej tudi verski voditelji. Tudi njegovo odločitev o uvedbi verskega pouka nekateri komentatorji vidijo izključno skozi prizmo predvolilnega boja.
Res pa je, da ta pouk ni čista novost. Poskusno so poučevanje o verstvih v 30.000 osnovnih šolah uvedli leta 2009. Potem je podpremier Aleksander Žukov lani predlagal, da predmet postane obvezen.
Pravoslavje, islam, budizem, judaizem ali posvetna predmeta
To se bo zdaj tudi zgodilo. In tako bo po ruskih šolah po novem mogoče videti duhovnike potem ko je komunistična oblast desetletja preganjala vero in verouk, četudi je potekal v cerkvah. Putinov odlok sicer ne uvaja tipičnega verouka, ampak poučevanje o verstvih v okviru predmeta z imenom osnove regijske kulture in svetovne etike. Kljub znatni dominaciji pravoslavne cerkve med ruskim prebivalstvom bodo imeli v šolah na voljo šest različnih izbir. Učenci se bodo lahko odločili za študij pravoslavja, islama, judaizma ali budizma ali pa se bodo odločili za bolj splošna predmeta z imeni osnove svetovnih verskih kultur in osnove posvetne etike. S tako zastavljenimi predmeti so se tudi izognili morebitnemu kršenju ruske ustave, ki določa, da je Rusija posvetna država, cerkev pa je od nje ločena.
Obenem Putin obljublja popolno nevmešavanje države v različne verske organizacije. Verske skupnosti bodo tako lahko tudi same izbirale, kdo bo poučeval o njihovem verstvu na osnovnih šolah.
Poskusna doba in ankete so pokazale, da največ učencev zanima etika, in sicer 42 odstotkov. Trideset odstotkov jih je izbralo poučevanje o pravoslavni veri, osnove verskih kultur je izbralo osemnajst odstotkov, osnove islama devet odstotkov, osnove budizma pa si je izbral en odstotek učencev.
