Morda je naključje, da je pet dni po obisku Donalda Trumpa v Peking na Kitajsko prišel še Vladimir Putin. Možno je tudi, da je Putin pohitel, da bi preprečil poglobitev odnosov med Kitajsko in ZDA na škodo Rusije. Tudi da Xi Jinping ne bi pozabil, da se skupaj z njim in »globalnim jugom« upira zahodni prevladi v svetu. V tem smislu naj bi Xi in Putin v sredo sprejela deklaracijo o »vzpostavitvi multipolarnega sveta«.
Pogosti stiki
Kitajski in ruski predsednik sta se srečala že več kot 40-krat, kar kaže, da sta že dolgo na oblasti in da so vezi med državama tesne. Vedno znova izjavljata, da so odnosi med Moskvo in Pekingom najboljši v doslej. Med drugim sta 4. februarja 2022 v Pekingu ob odprtju zimskih olimpijskih iger podpisala sporazum o »neomejenem partnerstvu«. A to partnerstvo je imelo »svoje meje«, saj Xi do konca ni vedel, kaj Putin pripravlja 24. februarja.
Putin pa zdaj potrebuje stisk roke »prijatelja« Xija, saj zaradi vse težje situacije v vojni z Ukrajino počasi izgublja legitimnost. Zadnji konec tedna na primer je 120 ukrajinskih brezpilotnikov napadlo območje Moskve.
Kitajska ni odvisna od Rusije
Po zahodnih sankcijah proti Rusiji zaradi agresije v Ukrajini je Kitajska postala najpomembnejši ekonomski partner Rusije, ki tudi ne more več uvažati iz zahodnih držav in njihovih zaveznic, zato je postala pomemben trg za kitajska podjetja. Še vedno pa sta za Kitajsko ameriški in evropski trg veliko pomembnejša. Tako za Xija, ki predvsem išče kupce za kitajske izdelke, sedanji pogovori s Putinom niso tako pomembni, kot so bili s Trumpom.
Za Putina pa je Kitajska daleč najpomembnejša zaveznica, brez katere ne bi mogel nadaljevati vojne v Ukrajini. Skratka, Rusija je odvisna od Kitajske, ne velja pa obrnjeno. Kitajska je zdaj daleč najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Rusije, ki pa ni niti med petimi najpomembnejšimi kitajskimi zunanjetrgovinskimi partnerji.
Putin se veliko bolj kot Xi navdušuje nad krepitvijo odnosov med državama tudi zato, ker razen Kitajske in Severne Koreje skoraj nima več zaveznikov. Na oblasti ni več ne Bašarja Al Asada, ne Nicolasa Madura, ne Viktorja Orbana, Srbija, ki s strelivom pomaga Ukrajini, je že dolgo samo navidezno naklonjena Rusiji, iz Malija pa se umikajo zadnji ruski plačanci. Celo Belorusija menda ni več zanesljiva ruska zaveznica.
Podrejeni položaj Rusije
Ena glavnih tem pogovorov med Putinom in Xijem bo sibirski plinovod, ki bo še povečal ruski izvoz plina na Kitajsko in je tako v korist Kitajske. Ni pa velikih projektov med državama, ki bi bili koristni za Rusijo. Kljub »velikemu prijateljstvu« Kitajska noče tvegati z investicijami v Putinovo Rusijo, ki jo čaka negotova prihodnost. Rusija tudi nima veliko koristi od kitajskega izjemnega razvoja različnih tehnologij in umetne inteligence.
Kako je Moskva v podrejenem položaju, kaže zlasti nizka cena nafte in plina, ki ju Rusija izvaža na Kitajsko. Tudi svojega modernega orožja Kitajska ne prodaja Rusiji, ampak samo elektronske dele, pomembne za brezpilotnike in izstrelke. Vendar doslej Peking svoje premoči v odnosu do Moskve ni izkoristil za to, da bi Putina prisilil v končanje vojne v Ukrajini. Ni jasno, ali tega noče ali ne more. Vsekakor obstajajo meje kitajskega vpliva na Rusijo, kar je očitno pri ruskem povezovanju s Severno Korejo, saj to nikakor ni všeč Pekingu.
Res pa je, da sta ruska nafta in plin za Kitajsko, ki ima rezerve nafte za pet mesecev, postala še pomembnejša z zaprtjem Hormuške ožine.