Evropejci se odločajo za otroke vedno pozneje, strokovnjaki pa pravijo, da ni znakov, da bi se ta trend kmalu upočasnil. Po najnovejših uradnih podatkih ženske v Evropski uniji prvič postanejo matere v povprečju pri starosti 29,8 leta, kar je približno eno leto pozneje kot pred desetimi leti.
Slovenija je po teh raziskavah s starostjo 29,1 leta tik pod evropskim povprečjem.
Starost žensk ob prvem porodu je najnižja v Moldaviji, 24,7 leta, najvišja pa v Italiji, 31,8 leta.
Odložitev starševstva pa ne pomeni nujno, da se ženske odpovedujejo otrokom. Nekatere države, v katerih ženske najdlje čakajo na starševstvo, so tudi države z višjo rodnostjo, na primer Danska, Nemčija, Irska, Ciper, Nizozemska, Portugalska, Švedska, Liechtenstein in Norveška, kažejo podatki EU.
»Čakanje je pri odločitvah res v ospredju,« je za Euronews povedala Ester Lazzari, demografinja s področja rodnosti na Univerzi na Dunaju. »Ni veliko dokazov, da si ljudje ne želijo več otrok; idealna velikost družine se sčasoma ni bistveno spremenila. Gre le za vprašanje prave priložnosti,« je dodala.
Več pogojev
Lazzarijeva je pojasnila, da obstaja nekaj dejavnikov, ki jih Evropejci običajno štejejo za pogoj za rojstvo otrok. Najprej želijo na primer končati študij in doseči finančno stabilnost, prav tako pa na splošno potrebujejo več časa za vzpostavitev stabilnih partnerskih zvez kot v preteklosti.
Ženske v vzhodni in srednji Evropi postanejo matere običajno v srednjih ali poznih dvajsetih letih, medtem ko tiste v zahodni in južni Evropi pogosto počakajo do zgodnjih tridesetih let, kažejo podatki zadnjih raziskav. »Vendar trend odlašanja z rojstvom otrok opazimo povsod po Evropi,« je dejala Lazzarijeva, »zato je zelo težko natančno določiti en sam dejavnik, ki bi lahko pojasnil ta trend.«
Ta premik lahko ima posledice za zdravje. Čeprav si Evropejci morda želijo imeti otroke pozneje v življenju, lahko odložitev starševstva poveča tveganje za težave s plodnostjo. To pomeni, da morda ne bodo mogli imeti toliko otrok, kolikor bi si jih želeli, ko se bodo počutili pripravljeni nanje.
Porast števila postopkov za zdravljenje neplodnosti
»Najprimernejše psihološko obdobje za zanositev se je spremenilo, kar je zanimivo, saj se z biološkega vidika očitno ni,« je dejala Lazzarijeva. To pomaga pojasniti porast števila postopkov za obravnavo neplodnosti po vsej Evropi v zadnjih letih, saj je bilo leta 2021 na skoraj 1400 klinikah opravljenih več kot 1,1 milijona ciklov zdravljenja.
Zdravljenja so lahko draga in čustveno naporna, v nekaterih državah pa niso na voljo vsem, denimo samskim ženskam ali istospolnim parom.