Projekt Yuanchu št. 1 pomeni pomemben korak pri uvajanju te tehnologije v industrijskem obsegu, potem ko so jo doslej preizkušali predvsem v poskusnih obratih, navaja Global Times. Objekt ima nazivno moč 300 megavatov in zmogljivost shranjevanja 1800 megavatnih ur. Sestavljajo ga štiri podzemne votline, izkopane v trdni kamnini na globini približno 110 metrov.
Po navedbah časnika je učinkovitost celotnega cikla polnjenja in praznjenja 72-odstotna. Tehnologija shranjevanja energije s stisnjenim zrakom (CAES) temelji na pretvorbi električne energije v energijo stisnjenega zraka, ki jo je mogoče po potrebi znova pretvoriti v električno energijo.
Visoki stroški
Votline, izkopane v trdni kamnini, so alternativa naravnim podzemnim zbiralnikom, kot so solne jame. Ker so geološke formacije, primerne za tovrstne sisteme shranjevanja energije, na Kitajskem razširjene na več območjih, tehnologija omogoča večjo prilagodljivost pri izbiri lokacij. Vendar so stroški gradnje razmeroma visoki, navaja poročilo China Electric Power News, objavljeno na spletni strani Inštituta za inženirsko termofiziko pri Kitajski akademiji znanosti.
Global Times piše, da so nahajališča soli skoncentrirana v nekaterih delih osrednje, vzhodne in južne Kitajske. Na severu države pa kljub velikim zmogljivostim vetrnih in sončnih elektrarn ter velikim potrebam po shranjevanju energije ni ustreznih geoloških razmer za gradnjo takšnih objektov.
Projekt v provinci Gansu je pomemben mejnik pri preizkušanju tehnologije dosegel septembra, ko so prvič vbrizgali zrak v četrto podzemno votlino. Dosegli so tlak 12,63 megapaskala, kar je rekord pri shranjevanju stisnjenega zraka v velikih umetnih podzemnih votlinah, navaja družba China Energy.
Hitra rast shranjevanja energije
Global Times navaja, da so elektrarno priključili na omrežje v času pospešenega razvoja kitajskega sektorja shranjevanja energije. Skupna nameščena zmogljivost novih sistemov za shranjevanje energije na Kitajskem je konec lanskega leta dosegla 136 milijonov kilovatov, kar je 84 odstotkov več kot konec leta 2024, kažejo podatki Nacionalne uprave za energetiko (NEA).
Litij-ionske baterije so predstavljale 96,1 odstotka vseh zmogljivosti, preostalih 3,9 odstotka pa so prispevali sistemi za shranjevanje energije s stisnjenim zrakom, pretočne baterije in druge tehnologije.
Delež sistemov, ki lahko energijo shranjujejo najmanj štiri ure, je dosegel 27,6 odstotka vseh nameščenih zmogljivosti. To je približno 12 odstotnih točk več kot konec leta 2024.
Načrt za diverzifikacijo do leta 2030
Kitajska želi v okviru razvojnega načrta za 15. petletno obdobje, ki zajema leta od 2026 do 2030, še dodatno razpršiti tehnologije za shranjevanje energije.
Načrt, ki sta ga skupaj pripravila Nacionalna komisija za razvoj in reforme ter Nacionalna uprava za energetiko, predvideva, da bo skupna nameščena zmogljivost novih sistemov za shranjevanje energije do leta 2030 dosegla 300 milijonov kilovatov. Povprečni čas shranjevanja naj bi znašal približno tri ure.