Problematika kopičenja nepremičnin, v katerih lastniki ne bivajo, pač pa jih kupujejo kot investicijo, ne bremeni le Ljubljane, ampak je pereča tudi drugod, denimo v New Yorku. Tamkajšnji župan Zohran Mamdani je naredil prvi korak k uresničitvi ene svojih glavnih predvolilnih obljub: obdavčitvi tovrstnih nepremičnin.
»Tisti, ki imajo koristi od mesta, ne da bi tukaj stalno živeli, bi morali prispevati k pokrivanju stroškov, ki so potrebni za njegovo delovanje,« je dejala guvernerka New Yorka Kathy Hochul. »Če si lahko privoščite nepremičnino v vrednosti 5 milijonov dolarjev, ki je večino leta prazna, si lahko privoščite tudi prispevati kot vsak drug Newyorčan,« je še dejala.
Davek na tako imenovane pied-à-terre nepremičnine bo zadeval lastnike približno 13.000 nepremičnin, vrednih več kot pet milijonov dolarjev (okoli 4,2 milijona evrov), v katerih nihče ne živi.
Župan Mamdani, ki je v sredo sodeloval na okrogli mizi ob »dnevu davkov« pred transparentom z napisom »obdavčite bogate«, je pozdravil novi davek na pied-à-terre nepremičnine in spregovoril o svojem nadaljnjem prizadevanju za obdavčitev najpremožnejših.
»Davek cilja na superbogate, ki lahko kupujejo te drage nepremičnine in jim rabijo za shranjevanje bogastva. S tem imajo koristi od nepremičninskega trga v New Yorku, ni pa jim treba vračati denarja istemu mestu, ki ustvarja to bogastvo, na način, kot bi morali,« je povedal.
»Govorimo o priznanju neenakosti, ki je prežela naše mesto pa tudi državo in svet,« je še dejal župan.
Kot primer, na koga ciljajo z uvedbo davka, je Mamdani opozoril na 238 milijonov dolarjev vredno penthouse stanovanje Kena Giffina na elitni lokaciji blizu Centralnega parka. Ko je poslovnež leta 2019 kupil to stanovanje, je bila to najdražja nepremičnina, kar so jih kdaj prodali v ZDA.
Eksodus, a ne milijonarjev
Nasprotniki Mamdanijevih politik so že med kampanjo opozarjali, da bo uvedba davkov za najbogatejše slednje prisilila k umiku iz New Yorka. Tudi guvernerka se strinja, da je treba biti previden pri iskanju ravnovesja.
Mamdani pa je na izražanje teh skrbi odgovoril, da je precej bolj zaskrbljen zaradi eksodusa neke druge skupine prebivalstva. »Soočiti se moramo z resničnim eksodusom, ki ga gledamo v mestu – eksodusom delavskega razreda, eksodusom tistih, ki si ne morejo več privoščiti bivanja tukaj,« je dejal.
