Na predčasnih parlamentarnih volitvah na Japonskem so močno zmagali desnosredinski liberalni demokrati pod vodstvom 64-letne precej desne Sanae Takaiči, ki je pred štirimi meseci prevzela vodenje stranke in vlade. Liberalna demokratska stranka (LDP), ki vlada Japonski skoraj 70 let, ima odslej spet sama, brez koalicijskih partnerjev, absolutno večino poslancev, kar pomeni, da bo nadzirala parlamentarne odbore, torej bo lažje sprejemala proračun in nove zakone. Zaradi finančnih škandalov in zvišanja cen hrane je LDP absolutno večino izgubila na volitvah leta 2024, pred tem jo je imela 19 let.
Po neuradnih rezultatih je dobila več kot 300 od 465 poslancev, od volitev oktobra 2024 pa jih je imela le 198. Skupaj z zavezniško stranko Išin (Japonsko stranko inovacije) bo imela zanesljivo dvotretjinsko večino. Pravzaprav so prvi rezultati kazali, da jo bo imela kar sama in bo torej zbrala 310 poslancev. Tako senat, v katerem ima od julija 2025 večino opozicija, ne bo mogel več ovirati vlade. To je hud udarec za opozicijo, ki je med drugim preveč razklana.
Ogromna podpora mladih
Takaičijeva je zaradi svoje velike priljubljenosti – med mladimi ima tudi zaradi prisotnosti na družbenih omrežjih kar okoli 90-odstotno podporo – dala razpisati nove volitve, da si poveča podporo v spodnjem domu. Lahko rečemo, da je iz parlamentarnih volitev naredila referendum o sebi z vprašanjem volilcem: »Ali sem dobra premierka?«
Japonski volilci so večinoma odgovorili pritrdilno. Tudi sami so očitno vse bolj desni, saj konservativno Takaičijevo podpirajo zlasti zaradi njenega nasprotovanja priseljencem, istospolnim porokam in feminizmu. Všeč jim je tudi njena odločnost, zaradi česar ji rečejo železna lady, kot so pred 40 leti označevali britansko premierko Margaret Thatcher, ki je njen vzor.
Takaičijeva hoče med drugim okrepiti japonsko vojsko in v šolah uvesti več domoljubne vzgoje, tudi nov pogled na drugo svetovno vojno, ko naj bi Japonska osvobodila velik del jugovzhodne Azije od evropskih kolonialistov. Zanika pa na primer japonski pokol okoli 150.000 Kitajcev v Nankingu leta 1937 in spolno suženjstvo na tisoče Korejk in Kitajk.
Napetosti s Kitajsko
Novembra, nekaj tednov po srečanju s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, je dala vedeti, da bi Japonska vojaško posredovala, če bi Kitajska napadla Tajvan. V Pekingu so zato kitajske turiste pozvali, naj ne hodijo na Japonsko, ki je trenutno privlačna tudi zaradi nižje vrednosti jena, mlade Kitajce pa, naj ne študirajo v tej državi. Med Kitajsko in Japonsko so se tudi zmanjšali kulturni stiki. A če je Takaičijeva razjezila Peking, si je pridobila veliko Japoncev. Ker pa so volitve mimo, lahko zdaj izboljša odnose s Kitajsko, kar bi bilo nujno zaradi tesnih gospodarskih vezi med največjima gospodarstvoma Azije.
Na gospodarskem in javnofinančnem področju se zavzema za močno povečane izdatke v razvoj umetne inteligence, polprevodnikov, jedrske fuzije, biotehnologije in pa v vojsko. Hkrati hoče pri hrani odpraviti osemodstotni davek na dodano vrednost. Možnosti povečanih proračunskih izdatkov in zmanjšanih prihodkov pa zbujajo nezaupanje na finančnih trgih, a sama se jih ne boji. Vse večji javni dolg hoče reševati z državnimi obveznicami. Japonska je ena najbolj zadolženih držav, a velika večina javnega dolga je v rokah domačih upnikov.
V nedeljo je marsikje velik problem za volilce, ki so se odpravili na volišča, predstavljalo izjemno močno sneženje. Zaradi tega je bila udeležba za nekaj odstotnih točk nižja kot v zadnjih desetih letih, ko je na parlamentarne volitve prišlo med 52 in 56 odstotkov registriranih volilcev. To so bile sicer prve volitve v zadnjih 36 letih in tretje od konca druge svetovne vojne, ki so potekale pozimi. Običajno jih razpišejo v toplejših mesecih.
