Hvaljeni ruski protizračni sistemi S-300 in Buk-M2 naj bi predstavljali močan simbol tesnih vezi med Venezuelo in Rusijo, tekmicama Združenih držav, katerih zavezništvo je Moskvi zagotavljalo vse večji vpliv na zahodni polobli. Venezuela je leta 2009, sredi napetosti z Washingtonom, napovedala nakup teh sistemov. Takratni predsednik Hugo Chávez jih je predstavil kot sredstvo za odvračanje ameriške agresije. »S temi raketami bo tujim letalom zelo težko priti k nam in nas bombardirati,« je dejal po sklenitvi sporazuma, piše The New York Times
Leta korupcije in slabega vzdrževanja
Po navedbah štirih sedanjih in nekdanjih ameriških uradnikov Venezuela ni bila sposobna vzdrževati in upravljati sistema S-300, enega najnaprednejših na svetu, niti sistemov Buk. Zaradi tega je zračni prostor države ostal ranljiv, ko je Pentagon začel operacijo »Absolutna odločnost« z namenom zajetja Madura.
Analiza fotografij, videoposnetkov in satelitskih posnetkov je pokazala, da so bili nekateri deli protizračne obrambe v času napada še vedno v skladiščih. Nekdanji uradniki in analitiki navajajo, da hvaljeni sistemi v bistvu niso bili povezani, ko so ameriške sile vstopile v zračni prostor nad glavnim mestom, in da morda že leta niso delovali. Očitno je nesposobnost venezuelske vojske igrala ključno vlogo pri uspehu ameriške operacije.
»Po letih korupcije, slabe logistike in sankcij so vsi ti dejavniki močno zmanjšali pripravljenost venezuelskih protizračnih sistemov,« je dejal Richard de la Torre, nekdanji vodja postaje Cie v Venezueli.
Venezuela se je spopadala z vzdrževanjem ruske opreme, pogosto brez rezervnih delov in tehničnega znanja, so potrdili štirje sedanji in nekdanji ameriški uradniki.
Vprašljiva podpora Moskve
Uradniki in strokovnjaki menijo, da je k neuspehu prispevala tudi Rusija, saj bi morali ruski inštruktorji in tehniki zagotoviti, da so sistemi popolnoma operativni. »Ruske lastne vojaške potrebe v Ukrajini so morda omejile njeno sposobnost vzdrževanja teh sistemov v Venezueli,« je dodal de la Torre.
Nekdanja ameriška uradnika sta trdila, da je Rusija morda potihem dopustila propad vojaške opreme, prodane Venezueli, da bi se izognila večjemu sporu z Washingtonom. Če bi venezuelska vojska sestrelila ameriško letalo, bi bile posledice za Rusijo lahko resne.
Po besedah Fione Hill, nekdanje visoke uradnice sveta za nacionalno varnost, je Moskva Washingtonu nakazala, da mu bo prepustila vpliv v Venezueli v zameno za večjo svobodo delovanja v Ukrajini. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je novembra zmanjšal pomen Venezuele za Rusijo: »Ne bi bilo pravilno primerjati našega partnerstva z Venezuelo z našo unijo z Belorusijo.«
»Ko bo ta kriza mimo, bo ruski ugled precej načet,« je dejal Brian Naranjo, nekdanji namestnik vodje ameriškega veleposlaništva v Caracasu. »Niso se pojavili, ko jih je Venezuela potrebovala. Izkazali so se za papirnatega tigra.«
Sistemi uničeni v skladiščih
Ameriška vojska je očitno ciljala predvsem lokacije, kjer so bili sistemi Buk nameščeni ali skladiščeni. Posnetki iz obalnega mesta La Guaira in bližnjega mesteca Catia La Mara prikazujejo bombardirana skladišča z lanserji in poveljniškim vozilom sistema Buk. To kaže, da so bila vozila s protiraketnimi sistemi neoperativna.
Eksplozije so bile zabeležene tudi v letalski bazi La Carlota in na letališču v Higueroteju, kasnejši posnetki pa so pokazali uničene ostanke lanserjev Buk.
»Venezuelske oborožene sile so bile praktično nepripravljene na ameriški napad,« je dejal vojaški analitik Yaser Trujillo. »Njihove enote niso bile razpršene, radarski sistemi niso bili aktivirani ali operativni. To je bila veriga napak, ki je ZDA omogočila delovanje z zelo nizkim tveganjem.«
Po besedah Michaela Kofmana iz centra Carnegie Endowment for International Peace je imela Venezuela tudi radar kitajske proizvodnje, ki so ga ameriška letala uničila, s čimer so ruski sistemi postali še bolj nemočni.
Udarec ruskemu vplivu v regiji
Prenosni protizračni sistemi se prav tako niso izkazali. Oktobra se je Maduro hvalil z vsaj pet tisoč sistemi Igla-S, vendar posnetki iz noči napada kažejo, da je bil en sam izstreljen sistem deležen močnega protinapada ameriških letal, kar je morda odvrnilo druge venezuelske enote.
»Zdi se, da ti ruski protizračni sistemi niso ravno dobro delovali, kajne?« je nekaj dni po napadu posmehljivo pripomnil ameriški obrambni minister Pete Hegseth.
Strmoglavljenje Madura in novo partnerstvo Venezuele z Združenimi državami predstavljata hud udarec ruskemu vplivu v regiji. Washington zdaj pritiska na prehodno vlado v Caracasu, naj izžene tuje svetovalce iz Rusije, s Kube, iz Irana in Kitajske. Kmalu po Madurovi aretaciji je ameriški State Department objavil fotografijo predsednika Trumpa z napisom: »To je naša hemisfera.«
