Kot so danes sporočili iz KSJS, se po Sloveniji ob sindikalni akciji zbiranja podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije pojavljajo tri vrste plakatov. Ena izmed njih po njihovih navedbah neposredno žali, diskreditira in grobo posega v Štrukljevo osebno dostojanstvo ter dobro ime, drugi dve pa zlorabljata slogan Proti razkroju Slovenije, saj je preoblikovan v Proti razvoju Slovenije.
"Takšna predelava lahko pri javnosti ustvari napačen vtis, da gre za različico, nadaljevanje ali uradni odziv na skupno sindikalno akcijo. Obenem sodelujočim sindikalnim centralam posredno pripisuje stališče, da nasprotujejo razvoju Republike Slovenije, kar nikakor ne ustreza našemu dejanskemu sporočilu. To neposredno škoduje naši verodostojnosti, ugledu ter legitimnosti sindikalnega delovanja," so v sporočilu za javnost izpostavili v KSJS.
Opozorili so še, da nobeden od spornih plakatov nima vidne ali zakonsko predpisane oznake naročnika oglasne kampanje.
Predsednik KSJS in prvopodpisani pod pobudo za razpis zakonodajnega referenduma Štrukelj je zato danes na Policijski postaji Ljubljana vložil kazenske ovadbe zoper neznanega storilca, in sicer tako v lastnem imenu kot tudi v imenu KSJS.
Panoji brez podpisa
"Medtem ko sindikati argumentirano nastopamo in utemeljujemo, zakaj je ta zakon nesprejemljiv, so se zagovorniki zakona odločili za manipulacije in diskreditacije. Očitno ima nekdo zelo zelo veliko denarja. Kampanja se še ni začela, pa so Slovenijo že prekrili s temi plakati, ki nimajo podpisa, za katere se ne ve, kdo stoji za njimi. In mi bomo naložili ustreznim organom, da to ugotovijo," je ob vložitvi ovadbe v izjavi za javnost dejal Štrukelj.
V sindikatih so po njegovih besedah prepričani, da se tako pomembna vprašanja, kot so prihodnost Slovenije, socialna država in solidarnost, ki so v središču interventnega zakona, ne morejo naslavljati s podtikanji in diskriminacijo. Zato je vse pozval k dostojni razpravi in dostojnim polemikam.
V plakatih sicer sam vidi "nervozo" nasprotnikov referenduma, ker da so bitko z argumenti že izgubili. To je, tako Štrukelj, potrdil tudi fiskalni svet, ki v zakonu ne vidi nobenega razvoja, temveč javni strošek in poslabšanje javnih financ. "Tukaj gre za izrazito podcenjevanje zdrave pameti ljudi. Ljudje so v zadnjih 14 dneh spregledali, da je ta zakon pravzaprav zakon za bogate in da veliki večini ne prinaša pri plačah niti centa," je sklenil.
V konfederaciji bodo z "nedopustnimi kršitvami in zlorabami", vezanimi na oglasne panoje, uradno seznanili tudi Slovensko oglaševalsko zbornico in jo pozvali k ukrepanju.
"Sindikati ostajamo odločni pri izvedbi akcije in zbiranju podpisov – uradno imamo zbranih že 37.472 overjenih podpisov – ter ne bomo dovolili, da anonimni poskusi diskreditacije in zlorabe podtalno vplivajo na demokratične procese ter legitimno delo sindikatov," so napovedali v KSJS.
Zbiranje podpisov do 1. septembra
Sindikati podpise v podporo referendumu o interventnem zakonu zbirajo od 1. septembra. Zbrati jih morajo 40.000, časa za to pa imajo do 5. oktobra. Prepričani so, da pri zakonu ne gre za razvoj, temveč za razkroj. Zakon prinaša koristi le najbogatejšim, večini pa jemlje, opozarjajo. Posebej jih skrbi, ker da ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve.
Zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.
Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur ničesar ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države.
Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, davkov in socialnih prispevkov, na primer uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin.
