Štiri dni po ugrabitvi diktatorja Nicolasa Madura in njegove soproge, ki ju ZDA obtožujejo tihotapljenja droge v ZDA, ni jasno, kako namerava Bela hiša upravljati Venezuelo. Vsekakor bo kmalu jasno, ali bo začasna voditeljica Venezuele in dosedanja Madurova podpredsednica Delcy Rodriguez ubogala Trumpa. Ta je zdaj izjavil, da bo Venezuela poslala v ZDA 50 milijonov sodčkov nafte, kar predstavlja polovico načrpane nafte v enem dnevu na vsem svetu.
Venezuelska nafta je sicer zelo slabe kakovosti in le ZDA naj bi imele tehnologijo za njeno predelavo. Ameriški sekretar za energijo Chris Wright je na mednarodni konferenci o energiji izjavil: »V prihodnosti bomo mi prodajali venezuelsko nafto. Dobički od te prodaje pa bodo na računih, ki jih bo nadzirala ameriška vlada, da bi bili namenjeni v dobro Venezuelcev.«
Oster odziv Pekinga
Kot trdi televizija ABC, je Bela hiša od 56-letne Rodriguezove tudi zahtevala, da zmanjša stike s Kitajsko, Rusijo, Iranom in Kubo. Na to se je v Pekingu odzval predstavnik zunanjega ministrstva: »Venezuela je suverena država in suvereno odloča o svojih naravnih bogastvih ter o gospodarski aktivnosti na svojem ozemlju.« Omenjeni ameriški pritisk na Rodriguezevo je obsodil kot »tipičen primer ustrahovanja« in »kršenja mednarodnega prava«. Poudaril je: »Branili bomo legitimne pravice in interese Kitajske in drugih držav v Venezueli.« Več kot polovica venezuelskega izvoza nafte je bila doslej namenjena na Kitajsko.
Putin pa naj bi leta 2019 Trumpu ponudil proste roke glede Venezuele, če dobi proste roke pri Ukrajini. Tako je istega leta v kongresu povedala Trumpova svetovalka Fiona Hill med pričanjem, ki so ga zdaj spet potegnili na plano. A slaba novica za Putina in njegovo financiranje vojne v Ukrajini je, da je zaradi ameriškega posega v Venezueli cena nafte padla.
Cia odsvetovala opozicijo
V pogovoru za televizijo CBS je 58-letna voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado kritizirala Rodriguezovo. »Vsi vedo, kakšno vlogo je imela v represivnem režimu,« je rekla. Machadova, ki je lani prejela Nobelovo nagrado za mir, ne verjame, da bi lahko Madurova podpredsednica vodila Venezuelo v demokracijo. O njej je tudi dejala, da je bila posrednica v stikih z Rusijo in Iranom.
Decembra so ZDA pomagale, da je Machadova lahko zbežala iz Venezuele, kjer se je skrivala vse od ukradenih predsedniških volitev julija 2024. Zdelo se je, da ji je Trump tako pomagal priti na podelitev Nobelove nagrade v Oslo. Toda nekateri menijo, da so jo tako odstranili iz Venezuele, kjer bi mu lahko povzročala težave pri uresničitvi načrtov po padcu Madura. Kajti Trump očitno nima namena na oblast postaviti 76-letnega Edmunda Gonzáleza, ki je bil kot kandidat opozicije (Machadova ni smela kandidirati) po njenih trditvah v resnici izvoljen za predsednika julija 2024, a je Madurov režim ponaredil rezultate. Menda je Cia svetovala Trumpu, naj se ne nasloni na opozicijo, ker bi se temu uprla venezuelska vojska. Generali se namreč ne nameravajo odpovedati velikemu bogastvu, ki so si ga nagrabili pod Madurom.
Trump nakazuje, da je njegov cilj tudi zrušitev sedanjih oblasti na Kubi, v Nikaragvi in Kolumbiji, kjer levičarskega predsednika Gustava Petra tudi obtožuje, da sodeluje pri tihotapljenju droge. Francoski analitik Anthony Bellanger je za televizijo France5 dejal, da Trump ne bo vojaško posredoval proti Petru, ki je bil drugače kot Maduro demokratično izvoljen. Bo pa poskušal vplivati na rezultate kolumbijskih predsedniških volitev, ki bodo maja, podobno kot je to storil v Argentini, Hondurasu in San Salvadorju z grožnjo zaprtja ameriškega trga za kolumbijske izdelke, če ne zmaga kandidat, ki ga bo podprl.