V prestolnici Varšava se je kljub dežju pred parlamentom zbralo približno tisoč protestnikov, ki so nosili transparente z napisi Legalen splav, Gremo do konca in Lahko strmoglavimo vsako vlado, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Podobni protesti so potekali tudi v Krakovu, Poznanu, Lodzu in številnih drugih mestih. "Zahtevamo dekriminalizacijo in dostop do splava v okviru javnega zdravstvenega sistema," so v objavi na Instagramu zapisali organizatorji protestov, med katerimi so številne poljske aktivistične in zagovorniške skupine.
Protestniki vladi premierja Donalda Tuska očitajo, da ni izpolnila svoje predvolilne obljube. Čeprav je parlament v torek sprejel dva predloga zakona, ki sta usmerjena v omilitev predpisov o splavu, je pričakovati, da bo konservativni predsednik Karol Nawrocki nanju vložil veto. Tuskova vlada je pred zmago na volitvah leta 2023 obljubila liberalizacijo zakonodaje o splavu, vendar so napredek upočasnila nesoglasja znotraj koalicije, ki je glede tega vprašanja razdeljena.
Tudi zdaj sprejete zakonske spremembe predvidevajo le manjše omilitve. V skladu s prvim zakonom, ki ga je pred dvema dnevoma sprejel parlament, bi delno odpravili kazenske sankcije zaradi splava in pomoči pri njegovi izvedbi. Z drugim pa bi razveljavili učinke odločitve poljskega ustavnega sodišča iz leta 2020, s katero so prepovedali splav v primerih hudih okvar ploda.
Poljska ima eno najbolj restriktivnih zakonodaj na tem področju v Evropski uniji. Umetna prekinitev nosečnosti je dovoljena samo v primerih posilstva in incesta ali če je materino življenje v nevarnosti.