Protesti v Iranu se nadaljujejo že četrti dan. Nezadovoljstvo zaradi razvrednotenja valute in s tem povezanih višjih življenjskih stroškov se je v zadnjih dneh iz prestolnice Teheran prelilo tudi v druga iranska mesta. O demonstracijah poročajo iz Isfahana, Mašada, Kermanšaha, Karadža, Malarda, Hamedana in celo z otoka Kešm. Protestniki vzklikajo protirežimska gesla, nasprotujejo porabi sredstev za Gazo in Libanon (za Hamas in Hezbolah, op. p.) ter s skandiranjem gesla »Naj živi kralj« pozivajo celo k ponovni vzpostavitvi monarhije.
Trgovcem in običajnim državljanom se zdaj pridružujejo študentske skupnosti. Mladi, ki so bili gonilna sila zadnjih velikih demonstracij za pravice žensk pred tremi leti, so poudarili, da na ceste ne odhajajo zgolj zaradi težkih gospodarskih razmer, temveč tudi zaradi temeljnih političnih vprašanj. Čeprav je policija že uporabila solzivec, odziv oblasti tokrat ni bil tako oster kot pred tremi leti, ko je bilo uporabljeno tudi strelno orožje. V torek so demonstracije potekale na desetih univerzah, od tega na sedmih v Teheranu.
Protesti so se dodatno okrepili po pozivu prestolonaslednika Reze Pahlavija, naj protestniki ne popuščajo. »Pozdravljam vas, trgovce na bazarju in ljudi, ki ste prevzeli nadzor nad ulicami. Dokler bo ta režim na oblasti, se bo gospodarsko stanje v državi le še poslabševalo. Danes je čas za večjo solidarnost. Pozivam vse družbene sloje, da se pridružijo svojim sodržavljanom na ulicah in glasno zahtevajo padec tega sistema,« je dejal v svojem videosporočilu. V njem je nagovoril tudi varnostne sile: položil jim je na srce, naj se postavijo na stran protestnikov, namesto da ščitijo režim.
V mestu Kerman so protestniki v torek glasno vzklikali gesla proti režimu, z vzkliki »Ne bojte se, vsi smo skupaj« pa so se tudi medsebojno spodbujali. Zaradi ponovnega zaostrovanja razmer – ameriški predsednik Donald Trump na srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem namreč ni izključil morebitne podpore novemu napadu na Iran – je iranski predsednik Masud Pezeškian skušal pomiriti domačo javnost.
Protestnikom je prek omrežja X sporočil, da bo vlada preučila načrtovano davčno reformo z višjimi davki, ki bi še dodatno poslabšali življenjski standard prebivalstva. V spravljivem tonu je priznal, da so zahteve protestnikov legitimne. »Notranjemu ministru sem naročil, naj se pogovori s predstavniki protestnega gibanja in preuči njihove predloge,« je še zapisal Pezeškian in dodal, da ohranjanje kupne moči ljudi ostaja prednostna naloga vlade.
Podobna sporočila pošilja tudi vlada, kjer napovedujejo, da bodo potrpežljivo prisluhnili protestnikom, četudi bodo njihovi glasovi ostri. »Verjamemo, da so naši ljudje dovolj potrpežljivi. Ko dvignejo glas, pomeni, da so pod velikim pritiskom,« je z razumevanjem ugotavljala tiskovna predstavnica vlade Fatemeh Mohajerani.
Takšen spravljiv odziv je precej presenetljiv. Doslej je namreč režim na proteste praviloma odgovarjal z represijo, tokrat pa dopušča miroljubna zbiranja. Takšna sprememba drže kaže tudi na mednarodni pritisk na Iran, ki se po junijski vojni ni polegel. »Naloga vlade je prisluhniti ljudem in jim pomagati doseči skupno razumevanje za rešitev težav v družbi,« je še dejala Mohajeranijeva.
