Po predstavitvi pogajalskega okvira za novi proračun Evropske unije za obdobje 2028–2034, ki ga je pripravilo irsko predsedstvo, so evropski voditelji na tokratnem vrhu EU opravili prvo razpravo o predlogu, s katerim ni zadovoljen nihče v dveh taborih držav članic – ne tako imenovane varčne države ne skupina prijateljic kohezije. Tudi evropska komisija vidi v irskem predlogu, ki proračun krči za 160 milijard evrov na 1825 milijard evrov, nevarnost za uresničevanje začrtanih prednostnih nalog EU v naslednji sedemletki.
Naporna pogajanja, ki jih napoveduje več premierjev, se bodo tako nadaljevala novembra in decembra. Nov proračun bi utegnili doreči na zadnjem vrhu EU letos, in to kljub temu da na Švedskem po parlamentarnih volitvah še niso imenovali vlade in da bo Španija takrat že v predvolilnem obdobju. Želja, da bi proračun sprejeli še letos, je velika zaradi predvidevanj, da bi na aprilskih predsedniških volitvah v Franciji zmagala skrajno desna Marine Le Pen. Ta ima do prihodnjega proračuna EU, pa tudi do evropskega povezovanja nasploh, precej kritično stališče. Francoski prispevek v proračun hoče omejiti na pet milijard evrov, kar je 4,5 milijarde evrov manj kot zdaj. »Večletni finančni okvir ne bo sprejet pred francoskimi volitvami, saj bi to pomenilo pravi demokratični škandal znotraj EU,« trdi Le Penova, ki je te dni v Bruslju, kjer se je udeležila zasedanja skrajno desne skupine Patrioti za Evropo. Je pa v kampanji vendarle omilila stališča do EU, da bi bila sprejemljivejša za sredinske volilce. Med drugim se je odpovedala zahtevi po izstopu Francije z evrskega območja.
Trda fronta varčnih držav
Varčne države in prijateljice kohezije se razhajajo predvsem glede obsega evropskega proračuna, pa tudi glede novih virov financiranja. Skupina šestih držav, ki so neto plačnice v evropski proračun, noče povečati svojih prispevkov. Prvotni predlog evropske komisije je predvideval skoraj podvojitev proračuna v primerjavi s sedanjim sedemletnim. Predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola rešitev vidi v vztrajanju pri novih virih sredstev, saj ti po njenih besedah tudi omejujejo pritisk na nacionalne proračune. »To je manjkajoči element, ki lahko zbliža stališča vseh,« je rekla.
Kako težko bo prepričati varčne države, sta včeraj ponazorila švedski premier Ulf Kristersson in nemški kancler Friedrich Merz. »Ta predlog ni izhodišče za pogajanja,« je o irskem dokumentu dejal Kristersson in ga označil za preobsežnega. »Švedska bi morala po tem predlogu v proračun prispevati 60 odstotkov več. Ni sprejemljivo, da bi se švedski prispevki povišali,« je dejal premier. Kot sprejemljivo raven prispevkov je opredelil zdaj veljavni en odstotek bruto nacionalnega dohodka države.
»Dogovora ne bomo dosegli ne ta mesec ne naslednji mesec. Vprašljivo je, ali nam bo uspelo še letos. Nam se ne mudi,« je dodal.
Nekoliko bolj spravljiv, a vseeno jasen je bil nemški kancler Merz. »Predlog irskega predsedstva gre v pravo smer,« je dejal uvodoma, nato pa poudaril, da si nobena članica ne more privoščiti tako velikega povišanja prispevkov, kot ga predvideva. Dopustil je možnost, da bi dogovor dosegli decembra, vendar bi morali po njegovih besedah evropski voditelji takrat s seboj prinesti nekaj več srajc, saj bi se vrh lahko zavlekel.
Prijateljice kohezije uskladile skupni nastop
Pred vrhom Unije so se znova sestale prijateljice kohezije. Na srečanje sta jih povabila italijanska premierka Giorgia Meloni in romunski premier Nicușor Dan. Srečanje, ki se ga je udeležil tudi slovenski premier Janez Janša, je bilo namenjeno usklajevanju stališč pred prihajajočimi pogajanji.
Države so se dogovorile, da se bodo zavzemale za zagotovitev zadostnih sredstev za uresničevanje vseh skupnih prednostnih nalog, ohranitev pomembne vloge in ustreznega financiranja kohezijske politike ter kmetijstva in pravično porazdelitev prispevkov med članicami. Nasprotovale bodo popustom pri nacionalnih prispevkih, ki si jih države pogosto izpogajajo.
Janša je ocenil, da obstaja 35-odstotna možnost, da dogovor dosežejo letos. Poudaril je, da Slovenija brani sredstva za kohezijsko politiko in kmetijstvo. Hkrati je posredno izrazil obžalovanje, da Slovenija še vedno ostaja neto prejemnica, ne pa neto plačnica v evropski proračun. Slovenija je po njegovih besedah od leta 2008 zastala in ni napredovala. »V to bi se morali resno zazreti, ko se odločamo, po kateri poti bomo šli naprej,« je rekel. Končni obseg proračuna bo po njegovih besedah manjši od predlaganega. Ali bo zmanjšanje znašalo 100, 150 ali 200 milijard evrov, pa ostaja odprto, je dodal.