Čeprav z Rusijo povezani računi v Evropi pogosto širijo destabilizirajoče zgodbe o migracijah, strokovnjaki opozarjajo, da sta bila obseg in koordinacija dezinformacij ob nedavni krizi v Ceuti izjemna. Incident je resen opomin, da so skupine, ki širijo lažne informacije, danes bistveno bolj organizirane in vplivne kot pred leti.
Saman Nazari, vodilni raziskovalec pri bruseljski neprofitni organizaciji Alliance4Europe, je za The Guardian poudaril, da pri tem ne gre za naključje ali priložnostno izkoriščanje dogodkov, temveč za delovanje že vzpostavljenega mehanizma, ki načrtno stopnjuje napetosti ob krizah po celotni Evropi.
Bliskovit dezinformacijski napad
Dezinformacijska kampanja se je začela 1. avgusta, potem ko je po razpoložljivih podatkih v eni noči 49.000 ljudi poskušalo prestopiti mejo in iz Maroka priti v Ceuto, v naslednjih dneh pa naj bi na to majhno špansko ozemlje v severni Afriki vstopilo okoli 72.000 migrantov.
Zlonamerni računi so dogodke takoj označili za načrtovan in usklajen »napad« migrantov, oblastem pa očitali sokrivdo za nastalo situacijo. Številne objave so vključevale tudi islamofobne in antisemitske teorije zarote.
Vsebine so se bliskovito razširile v sedmih jezikih. Glede na analizo 4,5 milijona objav so sporni računi 1. avgusta v le šestih urah dosegli več kot 720.000 ogledov. Skrajno desničarski profili so nacionaliste pozivali k mobilizaciji v Ceuti ter k »patruljiranju« pred domovi in podjetji.
Dvojna vloga družbenih omrežij
Ključno vlogo so znova odigrala družbena omrežja, ki se že dolgo otepajo odgovornosti za objavljene vsebine. Ker algoritmom ustreza vsebina, ki izzove močne čustvene odzive in razdvaja, so družbena omrežja obseg teh objav še povečala.
V tem primeru so se prek omrežij širile tudi lažne govorice, da je španska meja odprta in da je vstop v Evropo prost, dodana pa so bila celo navodila za prečkanje. Analiza potrjuje, da je med migranti v komentarjih pod viralnimi posnetki potekala obsežna neposredna komunikacija – ta del koordinacije je potekal organsko, prek manjših in anonimnih osebnih računov.
Eden od primarnih virov propagande je bil Telegramov kanal Rybar, povezan z ruskimi obveščevalnimi službami. Njegove objave je nato naprej razširila mreža računov, vključno z omrežjem Pravda, ki po svetu širi kremeljsko propagando.
»Informacijska avtocesta« kot stalna grožnja
Ned Mendez, raziskovalec pri skupini 411, ugotavlja, da so se dezinformacije tokrat širile znatno hitreje kot med krizo maja 2021, ko je mejo prestopilo 8000 migrantov. Pozivi k mobilizaciji so nacionalistične skupine na osrednji trg Ceute pripeljali v le nekaj dneh, medtem ko je leta 2021 ta proces trajal bistveno dlje.
Mendez je sistem primerjal z »informacijsko avtocesto«, ki izbranim vsebinam omogoča izjemen doseg. V skupini 411 opozarjajo, da največjo grožnjo predstavlja prav to, da je mehanizem že vzpostavljen. Ob naslednjem mejnem incidentu kje drugje v Sredozemlju so te posredniške mreže pripravljene na takojšen ponovni zagon.
Alastair Campbell, britanski novinar, politični strateg in nekdanji tiskovni predstavnik premierja Tonyja Blaira, ob tem opozarja, da je to omrežje izjemno učinkovito orodje za Vladimirja Putina. Lahko bi ga aktiviral ob prihajajočih volitvah širom po Evropi in sprožil krize v korist svojih skrajno desnih populističnih zaveznikov.