Združene države so z zasegom tankerja ob obali Venezuele še zaostrile spor z režimom Nicolasa Madura, kjer govorijo o »kraji pri belem dnevu« in Washington obtožujejo, da izvaja »mednarodno piratstvo«. ZDA trdijo, da je tanker v preteklosti kršil sankcije s prevozom venezuelske in iranske nafte. Ker je venezuelsko gospodarstvo kljub močno upadli proizvodnji še pretežno odvisno od izvoza nafte, prinaša ameriški zaseg tankerja še eno negotovost za uradni Caracas, ki je zadnje mesece tarča vse ostrejšega ameriškega nastopa.
Ameriški komentatorji in analitiki se sprašujejo, kar je pravzaprav v ozadju tega zaostrovanja. Nekateri menijo, da je to jastrebovska politika do Latinske Amerike, ki jo vodi vse bolj vplivni zunanji minister in vršilec dolžnosti svetovalca za nacionalno varnost Marco Rubio. Ugiba se o novi Monroejevi doktrini, torej o ameriškem interesnem območju in prevladi na zahodni polobli, pri čemer je Rubio izrazito nenaklonjen levo usmerjenim vladam v regiji. Vsekakor pa je za Združene države že od časov pred Trumpom mamljiva tudi nafta – Venezuela ima največje znane zaloge od vseh držav na svetu.
Dejstva prilagoditi politiki?
Potem ko so ZDA v okolico Venezuele poslale velike mornariške okrepitve, ko napadajo čolne, ki po njihovih trditvah prevažajo mamila, in ko so enega od kartelov označili za teroristično organizacijo, v zraku visi dilema, ali gre za ustvarjanje maksimalnega pritiska ali morda res za pripravo na vojaško posredovanje. Bela hiša tega logično ne razkriva, vprašanje tudi je, ali je zadaj dodelana strategija ali sprotno impulzivno ravnanje predsednika Donalda Trumpa, ki je zanj značilno.
Predsednik je med volilno kampanjo odločno nastopal proti ameriškemu vojaškemu posredovanju po svetu in bil zelo oster kritik vojne v Iraku. Tudi zato je sedanje ravnanje do Venezuele presenetljivo, saj po ocenah vrste opazovalcev zelo spominja na tisto vlade Georgea W. Busha pred napadom na Sadama Huseina leta 2003. Označitev kartela De Los Soles, denimo, za teroristično organizacijo nekatere spominja na napačne trditve o Sadamovih povezavah z Al Kaido. V Beli hiši namreč trdijo, da kartel upravlja Maduro, kar ta zanika. Kot piše Paul R. Pillar iz Centra za varnostne študije na univerzi Georgetown, so iz ameriške vlade odpustili vodjo oddelka in njegovega namestnika, ko je njuna ekipa na podlagi obveščevalnih podatkov spisala memorandum s sklepom, da ni znanih povezav med Madurom in kartelom. Pillar opozarja, da gre za zelo podoben proces kot pred iraško vojno, ko se zahteva prilagajanje dejstev in podatkov političnim ciljem – v primeru Iraka se je proces končal s trditvami o nesporni Sadamovi posesti orožja za množično uničevanje, kar seveda ni bilo res, pa tudi obveščevalni podatki tega niso kazali.
Fentanil kot orožje za množično uničevanje
Podobno je s sedanjo trditvijo vlade, da je Venezuela kriva za zalaganje ameriškega trga s smrtonosno drogo fentanil. Inštitut Cato opozarja na podatke ameriške vladne agencije za boj proti drogam, po katerih velika večina fentanila nastane v Mehiki iz sestavin, uvoženih iz Indije in Kitajske, Venezuela pa nima kakšne večje vloge niti kot tranzitna država do ameriškega trga. Ob vsem tem pa je denimo Trumpov odposlanec za nadzor meje Tom Homan oktobra predlagal, da bi razmislili o razglasitvi fentanila za orožje za množično uničevanje …
