Posebno sodišče za Kosovo, ki ima sedež v Haagu, bo v sredo izreklo sodbo štirim nekdanjim voditeljem osvobodilne vojske Kosova. Med njimi je tudi Hashim Thaci, prvi premier samostojnega Kosova v letih 2008–2014 in predsednik Kosova v letih 2016–2020, ko je odstopil s položaja zaradi obtožnice o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti.
Pričakovani izrek sodbe na Kosovu dviga temperaturo v politiki in družbi, tako je ta konec tedna v Prištini več deset tisoč ljudi demonstriralo v podporo Thaciju in soobtoženim Kadriju Veseliju (bivši predsednik parlamenta), Jakupu Krasniqiju (tudi bivši predsednik parlamenta) in Rexhepu Selimiju, nekdanjemu vodji poslanske skupine sedanje največje kosovske stranke Samoopredelitev, ki jo vodi premier Albin Kurti. Vsi obtoženi imajo torej globoke korenine v kosovski politiki, zato bo odločitev sodišča nanjo bistveno vplivala. Tudi v javnosti mnogi uživajo visoko podporo, kot je bilo vidno na demonstracijah, kjer so udeleženci zahtevali njihovo oprostitev.
Odločitev bo vplivala tudi na že tako zapletene odnose Prištine in Beograda. Sodišče za Kosovo, ki ima začasen status, so ustanovili leta 2016 z namenom preiskave zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in drugih zločinov, ki so se jih državljani Kosova oziroma takratne Zvezne republike Jugoslavije zagrešili na ozemlju Kosova v obdobju med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2000, torej v času vojne na Kosovu in po njenem koncu, večinoma proti kosovskim Srbom.
Pričali tudi člani Clintonove vlade
Tožilstvo za vsakega od štirih zahteva do 45 let zapora in jim očita umore, mučenja, zapiranje in preganjanje civilistov, odgovornost za izginotja in za druga nečloveška dejanja v času vojne proti Srbiji, v kateri je umrlo 13.000 ljudi, in po njej. Zločini naj bi se zgodili na več lokacijah na Kosovu in tudi v severni Albaniji. Zagrešili naj bi jih pripadniki Osvobodilne vojske Kosova, ki je nastala leta 1994, in sicer nad stotinami civilistov in drugih, ki niso bili udeleženi v vojaških spopadih, naj pa bi jih sumili, da nasprotujejo Osvobodilni vojski Kosova.
Obtožnice proti vsem štirim so bile potrjene leta 2020 in pozneje deloma spremenjene. Sojenje se je začelo leta 2023, glavna obravnava pa se je končala decembra lani. Pričalo je 134 oseb, od tega jih je 125 poklicalo tožilstvo. Med pričami je bil denimo ameriški general in poveljnik zavezniških sil v Evropi Wesley Clark, ki je dejal, da Thaci na čelu OVK ni imel pregleda nad dogajanjem na terenu in tudi ni neposredno poveljeval. Pričali so tudi člani administracije Billa Clintona. Vsi štirje obtoženi odgovornost zanikajo, Thaci je denimo dejal, da »bi bila edina pravična sodba moja polna oprostitev«, njegovi odvetniki pa trdijo, da ni mogel vedeti za posamezne dogodke na terenu in jih tudi ni ukazal.
Preiskoval Thacija in Trumpa
Sodišče ima mednarodne tožilce in sodnike. Kljub temu da ima sedež v Haagu (tudi zaradi varnosti prič), formalno sodi v kosovski pravosodni sistem, kar je rešitev, ki so jo dosegli pred desetletjem, ko je bilo sodišče ob hudem mednarodnem pritisku na uradno Prištino tudi ustanovljeno. Podlaga za ustanovitev sodišča je bila tudi poročilo Sveta Evrope, ki ga je leta 2010 pripravil Švicar Dick Marty in v katerem je ugotovil zadostno podlago za kazenski pregon.
Ustanovitev sodišča so takrat zahtevale tudi ZDA, ki so imele potem veliko vlogo pri izpolnjevanju kadrovskih mest v njem. Sedanja vlada Donalda Trumpa sodišče kritizira in je zahtevala, naj čim hitreje konča delo. Zanimivo je, da je obtožnico proti Thaciju vložil ameriški tožilec Jack Smith, ki je pozneje preiskoval poskuse Trumpa, da spremeni rezultat predsedniških volitev leta 2020, ter njegovo odtujitev zaupnih dokumentov. Trumpa so zato tudi obtožili, sojenj pa ni bilo – v enem primeru zaradi njegove volilne zmage, v drugem pa zato, ker je drugo sodišče presodilo, da je bil Smith imenovan nezakonito.