Čeprav je ameriški predsednik Donald Trump vnovič izjavil, da se vojna z Iranom »bliža koncu«, se proti Bližnjemu vzhodu odpravlja še več ameriških vojakov. Več tisoč naj bi jih napotili v regijo kot dodatni pritisk na Iran, da z ZDA sklene dogovor o končanju vojne. Še pred koncem dvotedenske prekinitve spopadov, ki se izteče prihodnjo sredo 22. aprila, je sicer pričakovati nov krog pogajanj med ZDA in Iranom. Hkrati so poskušali doseči podaljšanje prekinitve spopadov, da bi ostalo več časa za pogajanja.
»Mislim, da vas čakata dva neverjetna dneva,« je Trump dejal novinarjem o skorajšnjem novem krogu pogajanj z Iranom in ocenil, da si Teheran resnično želi sklenitve dogovora. Kako se bodo pogajanja končala – nov krog sicer še ni uradno potrjen – je ameriški predsednik zgolj neotipljivo ugibal. »Lahko se konča tako ali drugače, vendar menim, da je sporazum boljši, saj bodo tako lahko obnovili državo,« je dejal Trump.
Na delu tiha diplomacija
V zakulisju medtem vse od pogovorov v Islamabadu poteka tiha diplomacija. Pakistan je še naprej v stiku z obema stranema, da bi prišlo do novega kroga pogajanj. Tudi Turčija se je trudila v posredniških čevljih, predvsem si je prizadevala za podaljšanje prekinitve spopadov. »Iz izjav obeh strani je razvidno, da pogajanja niso prekinjena, vendar so pri jedrskem vprašanju naleteli na ovire. Posredujemo potrebne predloge in pobude za ublažitev napetosti, podaljšanje premirja in ohranitev pogovorov. S stisnjenimi pestmi se ne da pogajati,« je ocenjeval turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.
Načeloma so se Iran in ZDA že dogovorili o podaljšanju prekinitve spopadov, je poročala ameriška agencija AP, hkrati pa so neimenovani viri iz Bele hiše za druge ameriške medije dejali, da uradno Washington ni pristal na podaljšanje premirja. Še pred 22. aprilom poskušajo s pomočjo posrednikov doseči kompromis o treh glavnih spornih točkah: trajanju zamrznitve bogatenja urana v iranskem jedrskem programu, prosti plovbi skozi Hormuško ožino in odškodnini za vojno škodo.
Med okrepljenimi pričakovanji glede nadaljevanja pogajanj pa so se krepile tudi vojaške grožnje. Američani so razmišljali o pošiljanju okrepitev v Perzijski zaliv. Tja naj bi napotili še več pripadnikov mornarice in marincev, ki naj bi sodelovali pri uresničevanju blokade iranskih pristanišč. To je le eden od predvidenih ukrepov. V administraciji naj bi razmišljali o dodatnih ukrepih, če dogovor z Iranom ne bo mogoč.
Nove iranske grožnje
Medtem ko so v centralnem poveljstvu ameriške vojske, ki je zadolženo za Bližnji vzhod, zadovoljni, da blokada iranskih pristanišč deluje, v Iranu grozijo z blokiranem proste plovbe v kar treh morjih – Perzijskem in Omanskem zalivu ter Rdečem morju. Tako je napovedal Ali Abdolahi, poveljnik operativnega poveljstva, ki usklajuje delovanje oboroženih sil.
Do tega bo prišlo, če bodo ZDA nadaljevale blokado iranskih pristanišč. Z njo namreč po besedah Abdolahija ustvarjajo negotovost za iranska trgovska plovila in tankerje. Pojasnil je tudi, kako naj bi bila videti iranska blokada. Iranska mornarica tako ne bi več dovoljevala izvoza niti uvoza. Ob tem pa ni pojasnil, ali bi blokado poskušali vzpostaviti samo za posamezne države ali pa bi veljala za vse.
