Politika rekvizicije oziroma obveznega odvzema civilne lastnine v vojaške namene zajema širok nabor dobrin: od vozil in plovil do gradbenih strojev in nepremičnin. Norveška vojska je v ponedeljek izdala približno 13.500 takšnih obvestil, ki veljajo eno leto.
»Namen rekvizicije je zagotoviti, da imajo oborožene sile v vojnih razmerah dostop do virov, potrebnih za obrambo države,« so v izjavi za javnost zapisali predstavniki norveške vojske. Za večino prejemnikov pisma niso popolno presenečenje, saj gre v dveh tretjinah primerov za podaljšanje obvestil, izdanih že v preteklih letih.
Kot poroča The Telegraph, je Anders Jernberg, vodja logistične organizacije norveške vojske, poudaril, da se je pomen pripravljenosti v zadnjem obdobju drastično povečal. »Norveška je v najresnejši varnostno-politični situaciji po drugi svetovni vojni. Naša družba mora biti pripravljena na krize in, v najslabšem primeru, na vojno. Izvajamo obsežno krepitev vojaške in civilne pripravljenosti,« je pojasnil Jernberg.
Norveška igra ključno vlogo v Natovem nadzoru arktične regije, kjer taljenje ledu odpira nove pomorske poti in dostop do surovin. Država si na daljnem severu z Rusijo deli tako morsko kot kopensko mejo, prav tam pa Moskva pospešeno obnavlja stare sovjetske baze in povečuje zaloge jedrskega orožja na polotoku Kola.
Obvestila o rekviziciji so bila izdana v času globoke diplomatske krize med ZDA in Evropo zaradi načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa o priključitvi Grenlandije. Trump kot glavni razlog za aneksijo tega danskega avtonomnega ozemlja navaja varnostne interese na Arktiki.
