Eden izmed nekdanjih uslužbencev ministrstva za trgovino je razkril, da se je v začetku leta 2000 odločno uprl prinčevi zahtevi za povračilo stroškov za storitve masaže po obisku Bližnjega vzhoda. »Menil sem, da je to narobe. Rekel sem, da tega ne smemo plačati, a so me nadrejeni na koncu prisilili v to,« je povedal žvižgač.
Dodal je še, da danes obžaluje, da takrat niso postavili meje. »Verjetno ga to ne bi ustavilo, vendar bi morali jasno povedati, da je nekaj narobe,« dodaja upokojeni častnik. Njegove navedbe je potrdil še drug visoki uradnik iz Whitehalla, ki je nadzoroval finance in je bil šokiran nad tem, da so se takšni računi sploh znašli v uradni dokumentaciji, navaja BBC.
Zapravljanje denarja brez nadzora
Po pričevanju virov naj bi Andrew veliko javnega denarja zapravil tudi za potovanja, med drugim za zasebne aranžmaje na letalih in najem večje količine hotelskih sob. Stroški naj bi se namenoma porazgubili med različne proračunske postavke, da bi jim bilo težje slediti. »Bilo je, kot da ne gre za pravi denar – kot da sploh ne razumejo, da ne trošijo lastnega premoženja,« je dejal eden izmed uradnikov, ki je bil zadolžen za proračun.
Zakaj ga nihče ni ustavil?
Ključni problem ni bila le njegova razsipnost, temveč kultura spoštovanja do kraljeve družine. Namesto dejanske finančne kontrole so se njegove zahteve odobravale avtomatsko. Nihče se mu ni upal zoperstaviti ali postaviti pod vprašaj smotrnosti porabe javnega denarja za osebne užitke.
Čeprav v teh ravnanjih ni bilo zaznati ničesar nezakonitega, pa razkritja mečejo slabo luč na britanski sistem nadzora in potrjujejo, da je Andrew dolga leta užival status nedotakljivosti, ki mu ga je omogočal njegov kraljevi naslov.
