Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff je pred nekaj dnevi na omrežju X sporočil, da bodo 10. in 11. novembra v Združenih arabskih emiratih potekala pogajanja med Rusijo in Ukrajino s posredovanjem ZDA. Tako naj bi znova poskušali najti diplomatsko rešitev za ukrajinsko vojno. »Pogovori bodo potekali o varnostnih zagotovilih po vojni, zmanjševanju napetosti, humanitarnih prizadevanjih in o prihodnjih etapah na poti k miru,« je še zapisal Witkoff. Na poti v Abu Dabi se bo ameriška delegacija, ki jo bo vodil on, ustavila v Bruslju, kjer se bo s predstavniki Francije, Nemčije, Velike Britanije, EU in Nata pogovarjala o varnostnih zagotovilih Ukrajini in o njeni povojni obnovi.
V torek je govornik Kremlja Dmitrij Peskov dejal, da bo rusko delegacijo v Abu Dabiju 10. in 11. novembra – kot v Ženevi – vodil Vladimir Medinski. Sicer je Rusija konec oktobra izrazila pripravljenost na takšna tristranska mirovna pogajanja, ki jih od februarja, ko je prišlo do ameriško-izraelskega napada na Iran, ni več.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob obisku v Nemčiji dejal, da upa, da bodo pogajanja v Abu Dabiju pripravila teren za srečanje med njim, Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom. Zavzel se je za ustavitev napadov na energetsko infrastrukturo in na ladje z žitom v Črnem morju, kar je, kot je dejal, v interesu obeh strani. Pred sklenitvijo premirja ali miru pa se mu zdijo pomembna varnostna zagotovila.
Kancler Merz ne kaže optimizma
Nemški kancler Friedrich Merz, ki je na novinarski konferenci stal poleg Zelenskega, ni kazal optimizma, saj Rusija po 50 mesecih vojne, v kateri vsak teden pade več tisoč vojakov, ni privolila niti v brezpogojno premirje. In pred nekaj dnevi je ruska tritonska vodena bomba v regiji Zaporožje ubila več kot 50 ukrajinskih civilistov. Nekaj upanja daje nedavno šestdnevno lokalno humanitarno premirje v mestecu Oleški, pri katerem naj bi posredovala Melania Trump, za kar jo je v sredo Zelenski odlikoval z redom princese Olge.
Zadnje trilateralno srečanje ZDA, Rusije in Ukrajine je potekalo februarja v Ženevi. Bilo je neuspešno, ker je Putin za premirje, tako kot počne zdaj, še vedno zahteval tisti del Donbasa, ki ga brani ukrajinska vojska. Gre za več tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja, na katerem so Ukrajinci utrdili obrambno črto, zlasti skozi mesti Slavjansk in Kramatorsk. V zadnjih tednih pa je Ukrajincem uspelo s protiofenzivo preprečiti ruske načrte, da bi ti dve strateško pomembni mesti-trdnjavi obkolili.
Tri velike države v dogovor v škodo Ukrajine?
Na Kitajskem pa bo 18. ali 19. novembra ob azijsko-pacifiškem vrhu srečanje Xi Jinpinga, Vladimirja Putina in Donalda Trumpa. Pobudo je dal Putin, ki hoče na tak način doseči končanje vojne v Ukrajini, se pravi kapitulacijo Kijeva. Ker bi lahko te tri velike države sklenile dogovor v škodo Ukrajine, je to še ena slaba novica za Kijev, potem ko je Trump oslabil sankcije proti Rusiji. A rešitve za to vojno ne bo brez sodelovanja Ukrajine in Evrope, ki ima med drugim zamrznjeno rusko premoženje. Kitajska načeloma podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine, hkrati pa Rusiji pomaga v vojni s tem, da jo oskrbuje z obveščevalnimi podatki, ji kupuje nafto in plin ter ji dobavlja elektronske komponente, ki so nujne v orožarski industriji. Težko je verjeti, da bi Kitajska poskušala Rusijo z grožnjo, da ji bo ustavila pomoč, prisiliti k brezpogojnemu premirju. Morda je Putinov načrt, da bi Trump poskušal prisiliti Ukrajino v popuščanje, v zameno pa bi Putin in Xi poskušala prisiliti Iran v popuščanje v odnosu do ZDA.