Eugene Cernan je bil zadnji od dvanajstih Zemljanov, ki so doslej stali na Luni. Ni bil tako slaven kot prvi, Neil Armstrong, in tudi njegove besede niso bile tako odmevne kot tiste Armstrongove o majhnem koraku in velikem skoku. So pa te dni bolj aktualne. Ko se je odpravljal z Lune, se je od nje namreč poslovil z besedami: »Odhajamo, kot smo prišli in kot se bomo, če bo božja volja, vrnili: v miru in z upanjem za vse človeštvo.«
Od tiste misije Apolla 17 je preteklo več kot 53 let. Cernan vrnitve ni dočakal, umrl je leta 2017. A program, ki naj bi ljudi vrnil na Luno, se zdaj vendarle odvija in predvidoma v sredo bo človek prvič po letu 1972 spet poletel proti njej, če bo šlo vse po načrtih ameriške vesoljske agencije Nasa. Trije ameriški astronavti in en kanadski bodo na desetdnevni misiji Luno preleteli. Na njej ne bodo pristali, bo pa polet pomemben test vesoljskega programa Artemis, v okviru katerega naj bi človek na Luni po trenutnih načrtih spet stal leta 2028.
V senci največ 90 minut
Izstrelitev je predvidena v sredo zvečer po lokalnem času na Floridi. Dveurno okno se odpre ob 18.24 (ob 00.24 v četrtek po srednjeevropskem času). Le v tem časovnem oknu sta Luna in Zemlja v pravem položaju za zagotovitev ustrezne tirnice. Ta je pomembna najprej zato, da lahko vesoljsko plovilo Orion uporabi Lunino gravitacijo za obrat nazaj k Zemlji in da pri tem potrebuje čim manj korekcij smeri. Obenem pa mora biti tirnica takšna, da plovilo ni v temi več kot 90 minut, da lahko pridobi dovolj energije s sončnimi celicami in ohrani optimalno temperaturo, navaja Nasa. Ključno za izstrelitev je tudi vreme – napoved kaže na 80-odstotno verjetnost ustreznih razmer. Če bi izstrelitev morali prestaviti, se dveurno okno spet odpre v petek zvečer po lokalnem času; potem se to časovno okno odpre še štiri naslednje dni.
Odštevanje pred izstrelitvijo se začne 48 ur prej. Takrat začnejo v rakete tudi pretakati gorivo. Med februarsko mokro vajo je prišlo do zapletov s puščanjem in motenim pretokom goriva, zaradi česar so izstrelitev dvakrat preložili. Zadnja mokra vaja je minila brez zapletov.
Po izstrelitvi bo prvi dan poleta namenjen testiranju plovila Orion. To je sestavljeno iz kapsule za posadko in servisnega modula, v katerem so sistemi za vzdrževanje življenja, ki zagotavljajo zrak, vodo, ustrezno temperaturo in elektriko, ter motorji za korekcijo smeri. Pot do Lune bo trajala štiri dni, pristanek v Tihem oceanu pa je predviden po desetih dneh.
Še dlje kot nesrečni Apollo 13
Misija Artemis II prinaša nekaj presežkov. Med tokratnim poletom bo človek poletel najdlje od Zemlje, in sicer približno 450.000 kilometrov stran. To je 50.000 kilometrov dlje od sedanjega rekorda posadke Apolla 13. Gre za znameniti polet, ko je na servisnem modulu eksplodiral rezervoar s kisikom in povzročil resno škodo, znane pa so postale tudi besede člana posadke Jacka Swigerta kontroli poleta: »Houston, imamo težavo.« Z vrsto iznajdljivih manevrov posadke in kontrolorjev so se astronavti varno vrnili domov.
Astronavti Artemisa II bodo prvi v živo opazovali nekatere dele oddaljene strani Lune, ki je vedno obrnjena stran od Zemlje. Kot pravijo pri Nasi, so človeške oči najboljši opazovalni aparat, ob preletu pa bo osvetljenih 21 odstotkov zadnje strani Lune. Ta je za znanstvenike zelo zanimiva, saj razkriva preteklost, ki je na Zemlji izbrisana. »Na Luni ni vetra ali tekoče vode, torej sil, ki nenehno spreminjajo površino. Zato je površina Lune s številnimi kraterji arhiv zgodovine našega sončnega sistema. Astronavti misije Artemis II so se udeležili intenzivnega izobraževanja v znanosti in so postali strokovnjaki za geologijo,« pravi znanstvenica Nase Padi Boyd.
Četverica astronavtov bo tudi prva po letu 1972, ki bo poletela dlje od nizke Zemljine orbite oziroma v globoko vesolje. Ta podvig je doslej uspel le ZDA s programom Apollo, toda po njegovi upokojitvi so se odločile za program Space Shuttlov, ki so človeka najdlje ponesli 600 kilometrov od Zemlje.
Spremembe programa Artemis
To bo sicer šele druga velika izstrelitev v Nasinem programu Artemis, ki nosi ime po grški boginji Artemidi, dvojčici boga Apolona, po katerem se je imenoval program Apollo. Prva izstrelitev se je zgodila pred štirimi leti, ko so opravili 25 dni dolg testni let do Lune brez posadke oziroma z lutkami v kapsuli Orion. Takrat je ta letela še dlje, kot bo sedaj, ker so jo načrtno izpostavili večji obremenitvi. Luno je dvakrat obkrožila (tokrat jo bo samo preletela). Med takratnim in tokratnim poletom so še druge razlike, med drugim bo zdaj s plovilom upravljala posadka, standardi varnosti pa so mnogo višji. Nihče si ne želi ponovitve Apolla 1, ki bi moral biti prvi polet tega programa s posadko, pa so med ponesrečeno vajo izstrelitve leta 1967 vsi trije člani umrli.
Sicer je Nasa nedavno spremenila zasnovo programa Artemis. Po prvotnem načrtu bi tretji polet moral že ponesti človeka na Luno, po novem pa bo namenjen preizkušanju spajanja plovila Orion s pristajalno raketo, ki bo posadko ponesla na Luno. Pristajalni raketi ločeno proizvajata podjetji Space X in Blue Origin. Poskus bodo opravili v nizki Zemljini orbiti. Če bi vse potekalo po Nasinih trenutnih in pogosto spreminjajočih se načrtih, bi leta 2028 na Luni pristala misija Artemis IV.
Program Artemis so nedavno sicer spremenili tudi tako, da ne predvideva več gradnje vesoljske postaje, ki bi krožila okoli Lune, pač pa postavitev oporišča na njej. Tudi ta odločitev nakazuje tekmo s Kitajsko, ki ima podobne načrte in ki prav tako načrtuje pristanek človeka na Luni. Okvirno naj bi imela cilj to doseči okoli leta 2030.
