Evropska komisija s komisarko za širitev Marto Kos na čelu je hotela resetirati odnose s Srbijo, potem ko naj bi ta po ostrih opozorilih vendarle začela sprejemati reformno zakonodajo. Komisija je predlagala odprtje tretjega pogajalskega sklopa v pristopnih pogajanjih. A je kar osem držav na posvetovanju veleposlanikov članic EU to namero blokiralo. Proti so bile Litva, Latvija, Estonija, Belgija, Nizozemska, Švedska, Bolgarija in Hrvaška. Kot glavne razloge so navajale pomanjkanje pravne države in neusklajenost z zunanjo politiko EU, zlasti uvedbo sankcij proti Rusiji. Glede nujnosti odprtja tega pogajalskega sklopa so bili zadržani še Luksemburg, Latvija in Danska.
Evropski parlament je medtem s prepričljivo večino sprejel poročilo poročevalca Tonina Picule o Srbiji. Evropski poslanci opozarjajo Srbijo, da mora na poti k članstvu v EU ne zgolj sprejemati reforme, temveč jih tudi dosledno izvajati. Ta vrzel še naprej ovira napredek Srbije na poti k članstvu v EU. »V poročilu ugotavljam, da se je proces pristopanja Srbije k EU dejansko ustavil zaradi nazadovanja na področju demokracije, oslabitve pravne države, neizvajanja ključnih reform in pomanjkanja usklajenosti z zunanjo politiko EU. Kljub nenehnemu zatrjevanju strateške zavezanosti je srbsko politično vodstvo pokazalo omejeno politično voljo za izvajanje reform ali usklajevanje z vrednotami in politikami, potrebnimi za pristop,« je dejal poročevalec Tonino Picula. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v torek sicer izrazil skepticizem glede hitre širitve Evropske unije in dejal, da ni optimističen, da bi se države, ki si prizadevajo za članstvo, vključno s Srbijo, v bližnji prihodnosti pridružile Uniji.