Previdnost naj bi bila mati modrosti, a premier Starmer s svojo previdnostjo pogosto jezi številne Otočane. Odličen primer je bil njegov odziv na ugrabitev venezuelskega predsednika in njegove žene, ki je bila – ne oziraje se na to, da je bil Nicholas Maduro predsednik diktatorske vrste – ena od najhujših kršitev mednarodnega prava. V prvem odzivu je Starmer, nekdanji odvetnik in specialist za človekove pravice ter direktor britanskega državnega tožilstva, ki je nasprotoval vojni v Iraku, previdno dejal samo to, da je bil vse življenje zagovornik mednarodnega prava in da ponavlja svojo podporo mednarodnemu pravu. »Pogovoriti se moram s predsednikom Trumpom in našimi zavezniki,« je previdno dodal v prvem intervjuju v letu 2026. Očitno je, da se ni upal zameriti Trumpu. »Prosimo boga, da naše države ne bo nihče napadel, dokler bo na oblasti mevžasti Starmer,« je zapisal eden od komentatorjev.
»Demontaža« brexita?
Glavna tema intervjuja pa so bile obtožbe opozicijskih konservativcev in stranke Reformirajmo Združeno kraljestvo Nigela Faragea, da hoče laburistična vlada preklicati ali spremeniti nekatere dele brexita, ki se je zgodil 31. januarja 2020. Starmer, ki je bil v času sedenja v opozicijskih klopeh proti brexitu in za ponovitev referenduma, je to zanikal in spet zelo previdno dejal, da se »moramo premikati k tesnejši uskladitvi z evropskimi trgi, če je to v našem nacionalnem interesu«.
Starmer dobro ve, da je to nujno in da Britanija nima izbire. Že vrabčki na britanskih vejah čivkajo, da brexit britansko ekonomijo stane 100 milijard funtov na leto. Premier je previdno ponavljal, da je pri nadaljnjem usklajevanju z EU bolj smiselno govoriti o enotnem trgu kot o carinski uniji, zato da bi Združeno kraljestvo zaščitilo ločena trgovinska sporazuma z Indijo in ZDA. V intervjuju je izključil spreminjanje obljub iz predvolilnega programa laburistov o tem, da se Britanija pod laburistično vlado ne bo vnovič pridružila enotnemu trgu ali carinski uniji EU. Tudi obnovitev svobode gibanja ne pride v poštev, je dejal Starmer.
Najboljši odnosi z EU v zadnjem desetletju
Ne oziraje se na previdnost besed pa je po tem intervjuju najbolj očitno, da želi Starmer postopoma (da ne bi preveč dražil brexitarjev) vnovič vzpostaviti vse tesnejše odnose z EU na vrsti področij. Opozicijski konservativci ga obtožujejo, da brexit zlorablja za opravičevanje problemov v britanski ekonomiji, za katere naj bi bila kriva njegova vlada. Pripisujejo mu izdajstvo brexita.
Britanija pa se je že lani uskladila z EU pri delu pravil in predpisov glede živil in kmetijstva, da bi imela dostop do delov enotnega trga. »Mislim, da se moramo še bolj zbližati in da je v našem nacionalnem interesu, da se še tesneje uskladimo z enotnim trgom ter gremo še dlje, od področja do področja, ločeno,« je dejal Starmer, ki je poudaril, da so tesnejše gospodarske vezi z EU suverena britanska odločitev. Ocenil je, da so odnosi z EU zdaj najboljši v zadnjih desetih letih.
Čim tesnejši gospodarski odnosi z EU pa so ključni za gospodarsko rast na Otoku. Del laburističnih poslancev in sindikati od Starmerja zahtevajo tudi premike proti vsaj delni carinski uniji, kar gre brexitarjem še bolj v nos.
Toda v intervjuju je zatrdil, da je brexit v njegovih rokah varen in da ga ne poskuša preklicati, ker nihče ne želi več glodati brexitskih kosti. Branil je tudi napovedano britansko vrnitev v program študentske izmenjave Erasmus +. Brexitarji trdijo, da utegne EU britansko vrnitev v ta priljubljeni program pogojevati z zahtevo o tem, da Britanija pristane na svobodo gibanja vseh državljanov EU. »Ne gre za vrnitev svobode gibanja, te ne bo. Gre za priložnost za navdušeno mladino,« je dejal Starmer.