Petkovi pogovori med ameriškimi in iranskimi diplomati v Omanu so se končali z zmerno pozitivnimi odzivi Irana in omanskih gostiteljev. Iranski zunanji minister je dejal, da je bil začetek pogajanj dober. »In strinjali smo se, da pogajanja nadaljujemo. O tem, kako naprej, pa bodo odločile prestolnice,« je dejal Abas Aragči in dodal, da se zdaj vračajo domov na posvete. »Če se bo pogajalski proces nadaljeval, lahko po moji oceni dosežemo dober okvir za dogovor,« je dodal, kot velik izziv pa označil pomanjkanje zaupanja med stranema.
Nekaj o tem pove že podatek, da se delegaciji obeh držav med seboj v resnici ne pogovarjata. Pogajanja namreč potekajo tako, da tako ena kot druga stran svoje poglede predstavljata omanskim posrednikom, ki jih potem prenesejo drugi strani. Ta posreden način so uporabili tudi ob lanskih petih krogih pogovorov v Omanu in Italiji, ki so se končali po junijskem ameriško-izraelskem napadu na iranske jedrske objekte.
Predstavniki Združenih držav se po koncu pogovorov v Omanu sprva niso odzvali. Delegacijo sta vodila predsednikov posebni odposlanec Steve Witkoff in predsednikov zet Jared Kushner. Prisoten je bil tudi poveljnik centralnega poveljstva ameriške vojske, ki je zadolženo za Bližnji vzhod, admiral Brad Cooper, sicer znan kot glasen zagovornik Izraela. Njegova prisotnost Teheranu ni bila po volji, kaže pa, da je Bela hiša tudi na ta način izvajala pritisk in opozarjala na nakopičene enote svoje vojne mornarice v bližini Irana.
Svojevrstno sporočilo so Združene države hitro po koncu pogovorov vendarle poslale z napovedjo novih sankcij za preprečitev izvoza iranske nafte. Tarča ukrepov je štirinajst tankerjev, ki naj bi kršili prepoved trgovanja, kar kaže na nadaljevanje politike maksimalnega pritiska na Teheran. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva je dejal, da so ukrepi namenjeni »onemogočanju nezakonitega izvoza nafte in petrokemičnih izdelkov, ki ga izvaja režim«.
Nekaj manevrskega prostora pri jedrskem programu
Še preden so se prišli pogajat v Oman (ZDA so sicer predlagale Turčijo, a je Iran to zavrnil), je Bela hiša zahtevala, da se pogajajo o iranskem jedrskem programu, o programu balističnih raket, o podpori Teherana milicam v regiji in o ravnanju s protestniki. Iran je vztrajal, da se bo pogajal samo o jedrskem vprašanju, pri čemer opazovalci ocenjujejo, da je njegov primaren cilj preprečiti ameriški napad. Iranski diplomati so v petek zadovoljno ugotavljali, da so govorili samo o jedrskih vprašanjih, vsaj uvodoma. Aragči je bil glede tega precej jasen, po pogovorih v Omanu je dejal, da »kakršenkoli dialog lahko poteka le, če ni groženj in pritiskov. Teheran se bo pogovarjal samo o jedrskem vprašanju. O drugih temah z Združenimi državami ne bomo govorili.«
V zraku sicer visi vprašanje, kaj se je po lanskih napadih zgodilo z okoli 400 kilogrami iranskega obogatenega urana. Teheran na to vprašanje po napadih seveda ni odgovoril in pušča dvom glede svojih zmogljivosti, da jedrski program spet zažene, čeprav vztraja, da ne razvija jedrskega orožja. ZDA zahtevajo, da Iran jedrski program povsem opusti. Po namigih iz Teherana bi ta lahko privolil v bogatenje urana v tretji državi in morda v premestitev omenjenih zalog že obogatenega urana, ne bo pa se jedrskemu programu povsem odpovedal.
Rdeča črta Teherana
ZDA zahtevajo tudi omejitev iranskega programa balističnih raket, s katerimi dosežejo Izrael, o čemer se v Teheranu nikakor nočejo pogajati in trdijo, da gre za vprašanje nacionalne varnosti in da je to zanje rdeča črta. ZDA zahtevajo tudi konec podpore proiranskim milicam v regiji, ki so podaljšana roka politike režima v tujini, in konec nasilja nad protestniki, potem ko so varnostne sile januarja krvavo zatrle proteste in ubile tisoče ljudi. Uradna številka govori o 3117 mrtvih protestnikih in pripadnikih varnostnih sil, neuradne so tudi desetkrat višje. Po ocenah opazovalcev takšnega krvavega ukrepanja v Iranu niso videli že dolgo časa, poročila iz države pa pravijo, da so ljudje prestrašeni.
Iran zahteva umik ameriških sankcij, ki so jih ZDA ponovno uvedle leta 2018 v času prvega Trumpovega mandata. Ta je takrat tudi odpovedal jedrski sporazum z Iranom, sklenjen v času administracije Baracka Obame, in zaostril pristop do Teherana.
