Rezultati nedavnih volitev v dveh nemških deželah so povzročili krizo v strankah, ki sta bili še dobro leto nazaj članici vladajoče semaforske koalicije kanclerja Gerharda Schröderja, odtlej pa jima politični kazalci kažejo močno navzdol.
Prvi takšni so liberalci (FDP). V ponedeljek je njihovo vodstvo napovedalo kolektivni odstop na majski konferenci stranke, pri čemer je vodja Christian Dürr sicer napovedal, da se bo poskusil z novo kandidaturo. Sodu so izbile dno nedeljske volitve v zvezni deželi Porenje-Pfalška, na katerih so liberalci dobili vsega 2,1 odstotka glasov in izpadli iz parlamenta, čeprav so bili poprej v deželni vladi. Dva tedna prej se jim je enako zgodilo v Baden-Württembergu. V deželi, kjer je osrčje nemške avtomobilske industrije in ki je veljala za najbolj domač teren liberalcev od vseh, so dobili 4,4 odstotka glasov in tudi izpadli iz deželnega parlamenta.
Vse to je na nek način nadaljevanje trenda po lanskem izpadu FDP iz zveznega parlamenta, potem ko je stranka izpadla najbolj odgovorna za tako huda notranja razhajanja, da je Schölzeva vlada razpadla. A to niti ni novost za FDP, saj je iz zveznega parlamenta izpadla že leta 2013, pa se potem leta 2017 tja spet vrnila s prestopom petodstotnega parlamentarnega praga.
SPD ob München
Pretrese doživlja tudi socialdemokratska stranka (SPD), ki je po lanskem volilnem porazu na zveznih volitvah pristala v veliki koaliciji s krščanskimi demokrati (CDU) kot manjša partnerica. SPD je bila lani na volitvah šele tretja za skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD) – dobila je 120 poslancev, AfD pa 152. Slabi volilni dosežki se zdaj nadaljujejo na deželni ravni.
V nedeljo je v Porenju-Pfalškem, kjer je zadnjih 35 let vodila deželno vlado, dobila samo 25 odstotno podporo ali deset odstotnih točk manj kot na prejšnjih volitvah ter padla na drugo mesti za CDU. Dva tedna prej pa je SPD v Baden-Württembergu s 5,5 odstotka glasov zabeležila svoj najslabši tamkajšnji izid v zadnjih 45 letih. Za povrh je SPD v nedeljo po 42 letih izgubila županovanje v Münchnu, ki ga bo poslej vodil 35-letni Dominik Krause iz stranke Zelenih.
Za razliko od vodstva FDP pri socialdemokratih pravijo, da kljub slabim izidom odstopov ne bo. »Druge največje vladne stranke zdaj ne bomo pahnili v kaos,« je dejal njen sopredsedujoči in podpredsednik zvezne vlade Lars Kingbeil. Toda rezultati slabijo njen vpliv tudi v zvezni vladi v času, ko se zavzema za spremembe socialne politike, s katerimi bi krščanskodemokratski kancler Friedrich Merz raje čakal.
In medtem ko si SPD in FDP ližeta rane, skrajno desna AfD niza uspehe. V obeh omenjenih deželah je uspela postati tretja največja stranka in v obeh je podporo več kot podvojila - v Porenju-Pfalškem na 19,5 odstotka, v Baden-Württembergu pa na 18,8 odstotka.
