V Španiji se število razvez zakonskih zvez še naprej zmanjšuje. Nacionalni statistični inštitut (INE) je za leto 2025 zabeležil 83.683 razpadov zakonskih zvez, kar je 2,7 odstotka manj kot leto prej. Med njimi je bilo 80.785 razvez, 2872 ločitev zakoncev brez razveze zakonske zveze in le 27 razveljavitev zakonskih zvez.
Velika večina postopkov je potekala sporazumno. Kar 80,5 odstotka razvez je bilo dogovorjenih med zakoncema, medtem ko je le dobra petina primerov končala na sodišču zaradi nesoglasij. Največ razvez je bilo še vedno izvedenih s sodno odločbo, vse več parov pa se odloča tudi za razvezo pri notarju, ki predstavlja že skoraj šestino vseh primerov.
Med vsemi razvezami je bilo 2221 istospolnih zakonskih zvez, kar je 2,7 odstotka vseh razvez. Več je bilo razvez med ženskimi pari (1226) kot med moškimi (995).
Pari se razhajajo po več kot 16 letih skupnega življenja
Povprečen zakon, ki se je končal z razvezo, je leta 2025 trajal 16,2 leta. Skoraj tretjina zakonskih zvez se je končala šele po več kot dveh desetletjih skupnega življenja, medtem ko se je le 3,4 odstotka zakonov končalo v prvih dveh letih po poroki.
Povprečna starost zakoncev ob razvezi se še naprej zvišuje. Moški so bili ob razvezi v povprečju stari 49,1 leta, ženske pa 46,6 leta. Pred desetimi leti je bila povprečna starost občutno nižja – 46,7 leta pri moških in 44,2 leta pri ženskah. Največ razvez so zaznali v starostni skupini od 40 do 49 let.
V več kot 80 odstotkih razvez med raznospolnimi pari sta bila oba zakonca španska državljana, v približno petini primerov pa je imel eden ali oba partnerja tuje državljanstvo. Le približno desetina razvezanih je bila pred sklenitvijo zadnjega zakona že enkrat ločena.
Skupno skrbništvo prvič prehitelo izključno skrbništvo mater
Najizrazitejšo spremembo kažejo podatki o varstvu otrok po razvezi. Skoraj polovica razvezanih parov ni imela otrok oziroma vzdrževanih polnoletnih otrok, pri družinah z mladoletnimi otroki pa je prvič prevladalo skupno skrbništvo.
V 50,8 odstotka primerov so starši po razvezi dobili skupno skrbništvo, kar pomeni, da je ta oblika prvič prehitela izključno skrbništvo mater, ki je bilo določeno v 45,3 odstotka primerov. Očetje so izključno skrbništvo prejeli le v 3,4 odstotka primerov. Gre za pomemben mejnik, saj se je delež skupnega skrbništva v Španiji povečeval več let in zdaj prvič postal prevladujoča rešitev.
Preživnina za otroke je bila določena v dobri polovici razvez z otroki. V nekaj več kot polovici teh primerov jo je plačeval oče, v 44 odstotkih pa sta si stroške preživljanja delila oba starša. Nadomestilo za preživljanje nekdanjega zakonca je bilo precej redkejše – določeno je bilo le v 6,4 odstotka razvez, v več kot devetih od desetih primerov pa ga je plačeval nekdanji mož.
Po regijah je največ razvez glede na število prebivalcev zabeležila Ceuta z 2,5 primera na tisoč prebivalcev, najmanj pa Extremadura ter Kastilja in León, kjer je bila stopnja 1,4 razveze na tisoč prebivalcev. Nacionalno povprečje je znašalo 1,7 razveze na tisoč prebivalcev.