Filipinci so letos prvič prehiteli Nepalce po številu izdanih dovoljenj za prebivanje in delo na Hrvaškem. Podatki hrvaškega ministrstva za notranje zadeve za prvih devet mesecev leta 2026 kažejo, da se število filipinskih delavcev povečuje, medtem ko se število dovoljenj za državljane Nepala in Indije zmanjšuje.
Pri tem je treba poudariti, da število izdanih dovoljenj ne odraža neposredno dejanskega števila tujih delavcev. Na statistiko vplivajo tudi zakonske spremembe, ki omogočajo izdajo dovoljenj za daljše obdobje, piše Index.
Filipinci v vzponu, Nepalci in Indijci v upadu
Državljanom Filipinov so v prvih devetih mesecih leta izdali 18.712 dovoljenj za prebivanje in delo, kar je 46,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani, ko so jih izdali 12.809.
Nasprotno se je število dovoljenj za državljane Nepala zmanjšalo s 24.948 na 17.386 oziroma za 30,3 odstotka. Še izrazitejši je bil padec pri Indijcih. Izdali so jim 7734 dovoljenj, kar je 37 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Na vrhu po številu izdanih dovoljenj sicer ostajajo državljani sosednjih držav. Državljanom Bosne in Hercegovine so izdali 22.565 dovoljenj, državljanom Srbije pa 19.886. V obeh skupinah je bil zabeležen padec, in sicer za 12,4 oziroma 4,5 odstotka.
Največ tujih delavcev v turizmu in gostinstvu
Največ dovoljenj za delo so v prvih devetih mesecih izdali v turizmu in gostinstvu, skupaj 48.156, kar je 5,1 odstotka več kot lani.
V gradbeništvu so izdali 32.701 dovoljenje oziroma 18,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Padec je še izrazitejši v primerjavi z letom 2024, ko so v tej panogi izdali 55.507 dovoljenj. V dveh letih se je njihovo število tako zmanjšalo za 41,1 odstotka.
Manj dovoljenj so izdali tudi v industriji in prometu, medtem ko se je v trgovini njihovo število povečalo za 13,5 odstotka, na 7752.
Manj dovoljenj ne pomeni manj tujih delavcev
Na Hrvaškem so od januarja do konca septembra izdali 124.023 dovoljenj za prebivanje in delo, kar je 8,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani in 21,9 odstotka manj kot leta 2024.
Toda podatki hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje kažejo drugačno sliko. Konec septembra 2026 je bilo na Hrvaškem evidentiranih 146.307 zavarovancev iz držav zunaj Evropskega gospodarskega prostora in Švice. To je 5,9 odstotka več kot leto prej in 18,1 odstotka več kot pred dvema letoma.
Tudi ti podatki potrjujejo rast števila filipinskih delavcev. Konec septembra je bilo evidentiranih 19.978 zavarovancev s filipinskimi potnimi listi, kar je 44 odstotkov več kot leto prej. Število Nepalcev se je medtem zmanjšalo za 2,5 odstotka, na 23.787, Indijcev pa za 4,7 odstotka, na 10.729.
Nepalci se usmerjajo v Romunijo, Indijci na Portugalsko
Ekonomski analitik Predrag Bejaković ocenjuje, da gre za širše preoblikovanje evropskega sistema delovnih migracij. Po pandemiji se je pojavilo več novih ciljnih držav, med katerimi so poleg Hrvaške še Portugalska, Litva, Romunija in Madžarska.
Hrvaška je bila od leta 2023 najpogostejša destinacija nepalskih delavcev, vendar se je položaj spremenil. Leta 2025 se je število prvih dovoljenj za zaposlitev nepalskih državljanov na Hrvaškem zmanjšalo, največji delež pa so jih izdali v Romuniji. Indijski delavci se vse bolj usmerjajo na Portugalsko, ki je leta 2025 postala njihova vodilna destinacija v Evropski uniji.
»Hrvaška se tako za iste delavce poteguje z drugimi državami in ni več edina nova destinacija,« pojasnjuje Bejaković.
Hrvaška je drugo najpogostejše evropsko ciljno tržišče za Filipince
Pomemben dejavnik pri naraščanju števila filipinskih delavcev je tudi bolj urejen sistem zaposlovanja. Hrvaška je leta 2024 s Filipini podpisala memorandum o sodelovanju na področju trga dela, filipinske institucije pa strogo urejajo zaposlovanje svojih državljanov v tujini.
Po Bejakovićevi analizi je Hrvaška leta 2025 postala druga najpogostejša destinacija filipinskih delavcev v Evropski uniji. Pred njo je bila Madžarska, čeprav je po podatkih Eurostata prav ta država zasedala prvo mesto po številu izdanih prvih delovnih dovoljenj.
Na razlike vpliva tudi vrsta dela. Filipincem zaposlovanje v turizmu in gostinstvu olajšujejo znanje angleščine, izkušnje v teh dejavnostih in že vzpostavljene zaposlitvene povezave. Nepalci so pogosteje prihajali na fizično zahtevnejša delovna mesta, zato bi lahko zmanjševanje obsega gradbenih del bolj vplivalo na njihovo zaposlovanje, še navaja Index.
Strožja zakonodaja in manj dovoljenj za nove zaposlitve
Na zmanjševanje števila izdanih dovoljenj vplivajo tudi spremembe hrvaške zakonodaje. Od marca 2025 je mogoče dovoljenja za prebivanje in delo izdati za največ tri leta namesto za eno leto. Tuji delavci lahko pod določenimi pogoji zamenjajo delodajalca, ne da bi potrebovali novo delovno dovoljenje.
Zato je del upada zgolj statističen. Če dovoljenje velja tri leta, ga ni treba vsako leto podaljševati, kar zmanjšuje število na novo izdanih dokumentov, čeprav število zaposlenih ostaja enako.
Bejaković opozarja, da je del upada vendarle tudi dejanski. Hrvaška je namreč zaostrila pogoje za delodajalce, med drugim glede minimalnih prilivov na bančni račun, razmerja med domačimi in tujimi zaposlenimi ter preverjanja dejanskega opravljanja registrirane dejavnosti.
S tem so iz sistema izločili del navideznih delodajalcev in agencij. Strožji pogoji naj bi bolj prizadeli manjše delodajalce in agencijski način zaposlovanja, ki je bil pomemben predvsem pri prihodu nepalskih delavcev v gradbeništvo. Filipinski sistem zaposlovanja je po Bejakovićevih besedah bolj urejen in se lažje prilagaja novim pravilom.
Manj novih delavcev, več dolgoročnega zaposlovanja
Bejaković v prihodnje pričakuje manjši priliv novih tujih delavcev, vendar stabilnejšo strukturo zaposlenih. Več naj bi bilo takšnih, ki bodo na Hrvaškem ostali dlje, menjavali delodajalce in se postopoma vključili v družbo.
Potreba po tujih delavcih po njegovem mnenju ne bo izginila, saj jo narekujejo demografske razmere.
»Dolgoročno vprašanje je vzdržnost modela, ki temelji na nizkokvalificiranem in začasnem delu. Če želimo, da tuji delavci dolgoročno zapolnijo demografsko vrzel, se moramo od hitrosti izdajanja dovoljenj preusmeriti k integraciji, učenju jezika, stanovanjski politiki in zaščiti pravic delavcev,« poudarja Bejaković.
