Orožje v Iranu je potihnilo. Potem ko so v noči na sredo začasno štirinajstdnevno premirje dosegli ZDA in Iran, je napade na cilje v islamski republiki ustavil tudi Izrael. To so sporočili danes dopoldne, potem ko so v noči na sredo izraelski lovci izvedli še en val napadov. Kot je sporočila izraelska vojska, so bile tarča teh napadov številne izstrelitvene raketne ploščadi, s čimer naj bi preprečili še en obsežen raketni napad na Izrael.
Ali bo prišlo do umiritve razmer v Libanonu, še ni povsem jasno. Izrael napoveduje nadaljevanje kopenske ofenzive proti Hezbolahu. Šiitsko gibanje naj bi medtem sprejelo premirje, za tiskovno agencijo Reuters poročajo viri iz Libanona. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa opozarja, da so razmere v Libanonu kritične in da bi moral dogovor o premirju vključevati tudi to državo.
O čem bodo potekala pogajanja?
Pogajanja med ZDA in Iranom, ki bodo temeljila na iranskem mirovnem predlogu z desetimi točkami, bodo potekala že v petek v Islamabadu. Pakistan, ki se je v zadnjih tednih uveljavil kot osrednji posrednik med ZDA in Iranom, je že razposlal uradna vabila na petkova pogajanja. »Izražam najglobljo hvaležnost vodstvom obeh držav in vabim njune delegacije v Islamabad v petek, 10. aprila 2026, da nadaljujemo pogajanja za sklenitev dokončnega sporazuma o rešitvi vseh sporov. Iskreno upamo, da bodo pogovori v Islamabadu uspešni pri doseganju trajnega miru, in želimo v prihodnjih dneh deliti še več dobrih novic,« je sporočil pakistanski premier Šehbaz Šarif.
Iransko delegacijo bo na pogajanjih vodil predsednik parlamenta Mohamad Bager Kalibaf, ki velja za enega ključnih nosilcev političnih odločitev v državi, potem ko je novi verski voditelj Modžtaba Hamenej očitno huje ranjen in se po nekaterih podatkih skriva v Komu, kjer naj bi ga zdravili. Ameriško delegacijo bo v Islamabadu vodil podpredsednik ZDA J. D. Vance, ki se bo v Pakistan odpravil iz Budimpešte, kjer danes končuje dvodnevni obisk podpore pri Viktorju Orbanu pred nedeljskimi volitvami.
Predvideva se, da bodo pogajanja potekala o dolgoročni varnostni ureditvi v Zalivu, iranskem jedrskem programu, ki je bil tudi v tej vojni še močneje načet, in prosti plovbi v Hormuški ožini. Iran naj bi na pogajanjih v skladu s svojim predlogom zahteval tudi ukinitev sankcij in garancije, da ne bo prišlo do vnovičnega ameriško-izraelskega napada na državo.
Svet pozdravlja premirje
Iz sveta prihajajo številni zadovoljni odzivi, da je prišlo do premirja. Tega so izrekli tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu, rekoč, da Slovenija pozdravlja dogovor med Združenimi državami Amerike in Islamsko republiko Iran o prekinitvi ognja ter začasnem odprtju Hormuške ožine za varno plovbo. »Ta korak predstavlja pomembno priložnost za umiritev razmer in zmanjšanje tveganj za regionalno in globalno varnost, zlasti na področju energetske in prehranske stabilnosti. Slovenija poudarja, da mora biti dogovor v celoti spoštovan in dosledno izvajan ter služiti kot izhodišče za trajnejše popuščanje napetosti in politični proces. Vse strani pozivamo, da ravnajo z največjo mero zadržanosti, v celoti spoštujejo mednarodno pravo, vključno z ustanovno listino OZN, ter zagotovijo svobodo plovbe kot temeljno načelo mednarodnega reda,« so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je prav tako pozdravila dogovor med ZDA in Iranom in dodala, da se morajo pogajanja nadaljevati, da bi pripeljala k trajni rešitvi. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je ocenila, da je sporazum o premirju »korak nazaj od roba prepada po tednih zaostrovanja razmer«. Po njeni oceni se ponuja priložnost za umiritev groženj, ustavitev izstreljevanja raket, ponovni zagon ladijskega prometa in ustvarjanje prostora za diplomacijo, ki bo vodila k trajnemu sporazumu.