Križi in težave britanskega premierja, njegove vlade in konservativne stranke se kopičijo. Pred kratkim so bili konservativci grdo poraženi na dvoje nadomestnih volitvah, potem ko sta zaradi spolnih škandalov morala odstopiti njihova poslanca, ki sta imela v svojih okrožjih sicer veliko podporo. Včeraj pa je vodstvo konservativne stranke moralo suspendirati poslanca Chrisa Pincherja, ki je bil tudi nižji član vlade kot namestnik odgovornega za disciplino v stranki. Pincher je odstopil rekoč, da je osramotil sebe in druge, ne bi pa mogel imel primernejšega priimka, saj pincher pomeni ščipalec. Očividci so povedali, da je »skrajno pijan« v klubu Carlton, ki sprejema samo člane konservativne stranke, na neprimernih mestih otipal najmanj dva moška.
Zavestno ali ne?
Otočani, med njimi številni konservativni volilci, pa tudi poslanci pravijo, da gre za (ne)kulturo, ki se je razvila v stranki pod vodstvom Borisa Johnsona. Konservativni politiki naj bi mislili, da lahko, tako kot njihov šef, nekaznovano naredijo, kar koli želijo. Johnsonu pa je najbrž žal, da je zmanjkalo vrhunskih srečanj, ko se je po osmih dneh odsotnosti zaradi vrhov Commonwealtha, G7 in Nata vrnil na Otok na dan, ko je odbor za privilegije sprožil parlamentarno preiskavo o tem, ali je zavajal poslance, ko je v poslanski zbornici govoril o zabavah na Downing Streetu 10 v času prepovedi druženja zaradi pandemije. Zabave je naprej zanikal, potem pa dejal, da je mislil, da so bile delovna srečanja. Bil je prvi premier v zgodovini, ki ga je policija oglobila zaradi kršenja zakona. Premier je s plačilom globe 50 funtov priznal, da je zakon kršil.
Decembra lani je v parlamentu dejal: »Na Downing Streetu 10 smo sledili vsem covidnim smernicam.« Dejal je tudi, da je prepričan, da so na njegovem uradnem sedežu ves čas upoštevali vsa pravila. Pravilnik ministrskega vedenja jasno pravi, da od ministrov (tudi ministrskega predsednika), ki zavestno zavajajo parlament, pričakujejo, da bodo odstopili. Ključna beseda je »zavestno«. Johnson trdi, da mu denimo ni prišlo na misel, da je bil dogodek, ki so mu ga za rojstni dan priredili na Downing Streetu 10, zabava. Na neposredno vprašanje, ali je namerno zavajal parlament, je maja v parlamentu dejal, da ne. Brani se torej, da ni vedel. Odbor za privilegije, ki bo odločal o tem, ali je to res, ima sedem članov, štiri konservativne in tri laburistične, vodi pa ga poslanec opozicijske laburistične stranke Chris Bryant. Ker pa je bil vedno zelo kritičen do Johnsona, se je odpovedal vodenju preiskave in ga prepustil kolegici Harriet Herman, ki sicer vodi odbor za človekove pravice.
Predčasne volitve?
Johnson naj bi mislil, da gre za tako imenovano kengurujsko sodišče, kot v angleščini rečejo nepravim sodiščem, ki nekoga obsodijo vnaprej brez dokazov. Njegovi privrženci pravijo, da je tudi Hermanova neprimerna za vodenje preiskave, ker je bila v preteklosti kritična do Johnsona. Zelo zanimivo pa je, da je nepristranskost odbora branila zunanja ministrica Liz Truss. Dejala je, da je prepričana, da bodo njeni parlamentarni kolegi primerno prisluhnili dokazom in sprejeli pravo odločitev. To ni čisto presenetljivo, saj se ima za glavno kandidatko za premierski položaj, če bi moral Johnson oditi.
Če bi odbor za privilegije spoznal Johnsona za krivega zavajanja (laganja) parlamentu, bi lahko predlagal začasen ali stalen izgon iz parlamenta. V obeh primerih bi Johnson skoraj zanesljivo moral odstopiti. Zato ni presenetljivo razmišljanje, da namerava razpisati predčasne volitve še pred končanjem preiskave. Na vprašanje, ali je to res, ni hotel odgovoriti.
