Po sedmih letih se je z izrekom sodbe končalo sojenje proti Mjanmarju zaradi očitanih kršitev konvencije o preprečevanju genocida. Sodišče je glede tožbe Gambije, da je Mjanmar izvajal genocid proti Rohingam, muslimanski skupnosti v zvezni deželi Rakhine, dosodilo, da je Mjanmar kriv. Sodišče je ugotovilo, da so imela dejanja vojske v letih 2016 in 2017 naravo uničiti znaten del mjanmarskega prebivalstva – skupine Rohing. »Sodišče je popolnoma prepričano, da je Mjanmar storil dejanja, ki sodijo v okvir konvencije o genocidu, z namenom uničiti znaten del prebivalstva Rohing v Mjanmaru,« je dejal predsednik Meddržavnega sodišča Yuji Iwasawa. Da je bil zagrešen genocid, je razsodilo devet od petnajstih sodnikov sodnega senata.
Sodišče je Mjanmarju naložilo, da mora zagotoviti, da se genocid ne bo ponovil. Omogočiti mora vrnitev beguncev v državo. Svojcem žrtev mora izplačati odškiodnine. Poskrbeti mora za psihično in fizično rehabilitacijo Rohing. Preprečiti mora diskriminatorno sodno zasledovanje Rohing. Sodba Meddržavnega sodišča je pravnomočna in zavezujoča. Vendarle ima sodišče omejena sredstva za njeno izvršbo in ne more obsoditi posameznikov niti izdati nalogov za prijetje. Mjanmarju so naložili, da mora v dveh letih poročati o izvajanju odškodnin.
Podrobnosti sodbe
Sodišče je ugotovilo, da so bili Rohingi bili v Mjanmarju prisotni že generacije. Diskrimininatorni zakoni so spodkopavali njihove pravice, vojska pa je sprožila sovražni govor proti njim. Operacije čiščenja so potekale z nediskriminatornim ubijanjem, ločevanjem skupine po spolih, spolnim nasiljem in namernim požiganjem domov. Po ocenah sodišča ni dokazov, da so varnostne sile razlikovale med civilisti in pripadniki uporniške skupine. Sistematično so uničevali vasi in jo nadomeščali z drugo infrastrukturo in poseljevali s prebivalci, ki niso bili Rohinge, je ugotovilo sodišče: »Sodišče ugotavlja, da so varnostne sile Mjanmara ubile na tisoče civilistov Rohing, zagrešile množična dejanja spolnega nasilja ter dejanja skrajnega nasilja nad otroki in napadle bežeče Rohinge, ko so ti v velikem številu poskušali pobegniti v Bangladeš.«
Sodišče se je sicer obregnilo ob dejstvo, da Mjanmar ni v zadostni meri posredoval informacij o dogajanju. Prav tako je sodišče kritiziralo, da mjanmarske oblasti niso v zadostni meri izvajale sojenj vojakom in visokim poveljnikom zaradi morebitnih zločinom. Obsojenih je bila le peščica vojakov, pa še del teh je bil oproščen. Kot problematično je sodišče ocenilo tudi, da Mjanmar do leta 2021 ni kot kriminalna dejanja opredelil dejanja genocida. »Mjanmar je spodletel, da bi kaznoval genocid,« je ocenilo sodišče. Prav to, da niso sprejeli ustrezne zakonodaje, je predstavljalo še eno kršitev konvencije o preprečevanju genocida.
»Operacije čiščenja«
Pokol nad Rohingami se je v Mjanmarju, državi bogati z redkimi minerali in rudninami, odvila po napadih skoraj desetletju dolgih napadih vojske in tudi domačinov na to ljudstvo v zvezni državi Rakhine. Gre za muslimansko etnično skupnost, ki že stoletja živi na tem območju, a jim vojska oziroma oblasti niso priznavale, da so del mjanmarske države in so jih pobijali zaradi nacionalnega sovraštva ter podili z ozemlja.
Množičen napad na Rohinge se je zgodil leta 2017, potem ko je njihova uporniška vojska napadla policijske postaje v regiji. »Operacije čiščenja«, v katerih so zagorele tudi vasi Rohing, so po pojasnilih oblasti bile namenjene zgolj oboroženim napadalcem in njihovim pomagačem. Šlo naj ne bi za načrtni poskus uničenja celotne skupnosti, kot je to v tožbi proti Mjanmarju očitala Gambija. Toda posebna preiskava Združenih narodov iz leta 2018 je ugotovila, da so vojaki v »operacijah čiščenja« porušili na stotine vasi, ubitih pa je bilo vsaj 10.000 ljudi. Prav tako so izvajali množične poboje ter posiljevali ženske, dekleta in dečke. Prav to nasilje pa je po ocenah Združenih narodov kazalo na genocidne namere vojske. V poročilu so ZN zahtevali, da se proti glavnim vojaškim poveljnikom v Mjanmaru sproži preiskavo zaradi genocida v državi Rakhine in zločinov proti človeštvu na drugih območjih. To se nikoli ni zgodilo. Mjanmar je poročilo zavrnil.
Dolgo tleče in podpihovano sovraštvo
Etnično sovraštvo proti Rohingam se ni zgodilo čez noč. Oblasti so jih v državi, kjer prevladuje budistična vera, preganjale že v letih pred pokolom. Mnogi so bili prisiljeni v življenje v taboriščih. Desetletja se je namreč širilo napačno prepričanje, da so priseljenci iz Bangladeša, čeprav so na ozemlju Mjanmarja prebivali vsaj od 8. in 9. stoletja našega štetja. Že leta 1982 so jih oblasti izključile iz uradno priznanih manjšin in jih začele imenovati priseljene Bengalijce. Odtlej so postali največja skupina brez državljanstev na svetu, saj so jih sistematično odrekali državljanstvo.
Skoraj desetletni pogrom nad Rohingi je v beg pognal 1,5 milijona ljudi, po ocenah različnih človekoljubnih organizacij pa jih je bilo v napadih vojske ubitih med 24.000 in 30.000 ljudi. 1,17 milijona Rohing sedaj živi v taboriščih v Bangladešu in čaka, da se bodo lahko vrnili v domovino. V drugih državah jugovzhodne Azije je še okoli 200.000 beguncev Rohing.