Moški imajo na Kitajskem hude težave s sklepanjem zakonskih zvez. Po desetletjih politike enega otroka in tradicionalne družbe, ki daje prednost moškim potomcem, se je s (prepovedanimi) selektivnimi splavi, oddajanjem deklic v posvojitev v tujino in drugimi ukrepi razmerje med spoloma v državi porušilo.
Danes je na Kitajskem domnevno okoli 30 milijonov več moških kot žensk v starostnih skupinah, ki so primerne za starševstvo. Če moškim že uspe najti partnerico, pa pogosto naletijo na oviro, saj so zaradi pomanjkanja deklet močno narasle zahteve družin. Pogosto se od potencialnih ženinov pričakuje, da imajo hišo in avtomobil ter da plačajo doto.
Posledično so mnogi mladi moški na Kitajskem že obupali nad poroko. V družbi jim pravijo gole veje. Mednje je sodil tudi 37-letni Wang Zhuang. Nato je na spletu naletel na oglase ženitnih agencij, ki so moškim obljubljale hitro sklenitev zakonske zveze.
Obljubljali varčne in skromne žene, v resnici pa …
»Posredniki so govorili, da so dekleta iz pokrajine Guizhou varčna,« pravi Wang. Prepričevali so ga, da znajo voditi gospodinjstvo, prihajajo iz skromnejših družin in se bodo po poroki ustalila. Wang je zato odpotoval v Guiyang, glavno mesto Guizhouja na jugozahodu Kitajske. Agencija mu je obljubila, da bo preverila preteklost kandidatk, in mu celo ponudila odškodnino, če bi se izkazalo, da je bil žrtev prevare.
V nekaj dneh je spoznal sedem žensk, nato pa še osmo. Prav ta se mu je zdela idealna. Trdila je, da se še ni poročila in da nima otrok. Wang jo je opisal kot preprosto oblečeno, zadržano in iskreno. Srečala sta se le štirikrat ali petkrat, vsakič za osem do deset minut. Kljub temu sta se nekaj dni pozneje odločila za poroko.
Wang je za posredovanje plačal več kot 300.000 juanov oziroma okoli 40.000 evrov. Skupaj s stroški poroke in drugimi izdatki ocenjuje, da ga je zakon stal med 50.000 in 65.000 evri.
Zakonska sreča pa ni trajala dolgo. Le nekaj mesecev po poroki so Wanga začeli klicati izterjevalci. Trdili so, da jim njegova žena dolguje denar. Sumničav je pregledal njen telefon in našel dokumente, ki so razkrili povsem drugačno sliko njegove žene.
Izkazalo se je, da je bila nekoč hostesa v karaoke baru, da je bila poročena že trikrat in da ima tri otroke. Imela je velike dolgove in resno spolno prenosljivo bolezen. Wang trdi, da mu je lagala tudi o starosti.
Ko jo je soočil z ugotovitvami, je pristala na ločitev, vendar denarja ni želela vrniti. Wang se je obrnil na agencijo, a je ugotovil, da je njena pisarna prazna. Agencija je preprosto izginila.
Posledice niso bile le finančne. Wang pravi, da ga starši krivijo za nastalo situacijo, da trpi zaradi nespečnosti in tesnobe ter se težko osredotoči na delo.
Lov na obupane moške
Wangov primer ni osamljen. Z razmahom »instant porok« v zadnjih letih so se razširile tudi obtožbe o prevarah in drugih nezakonitih praksah. Med januarjem 2024 in marcem 2025 so kitajski tožilci obravnavali 1546 ljudi zaradi kaznivih dejanj, povezanih z industrijo posredovanja pri porokah. Pet državnih organov je nato sprožilo skupno nacionalno akcijo proti nepravilnostim.
V enem od primerov je agencija domnevno uporabljala natakarice iz karaoke barov kot vabo. Po navedbah oblasti so od 128 moških pridobili več kot 320.000 evrov.
Wangovo stanovanje v Guiyangu je sčasoma postalo zbirališče moških s podobnimi izkušnjami. Med njimi je bil tudi 59-letni Xu Rulin, ki je za svojega sina prek agencije porabil skoraj 65.000 evrov.
Sin je bodočo ženo spoznal v Guiyangu, le sedem dni pozneje pa sta bila že poročena. Nova snaha je skoraj takoj začela postavljati finančne zahteve: želela je iphone, denar za začetek podjetja ter 15.000 evrov za poročno obleko in nakit. Družina ji je bila pripravljena kupiti celo hišo.
Manj kot dva tedna po poroki je ženska pobegnila. Policija jo je pozneje pridržala, zakonca sta se ločila, uslužbenci agencije pa so bili prav tako predmet kazenskega postopka.
Primer razkriva tudi težavo pri preverjanju kandidatk. Ena od lastnic ženitne agencije v Guiyangu je za BBC povedala, da je trg »instant porok« v zadnjih dveh ali treh letih močno zrasel. Agencije povezujejo ženske iz tega dela države z moškimi iz drugih pokrajin, ki so lahko relativno premožni, vendar zaradi starosti, kraja bivanja ali drugih okoliščin težko najdejo partnerico.
Priznala je, da njena agencija ne opravlja formalnega preverjanja preteklosti kandidatk. Namesto tega se zanaša na lokalne posrednike, ki trdijo, da poznajo ženske in njihove družine.
Prevara ali slabi odnosi?
Prevarani moški imajo tudi kup drugih težav. Kitajska zakonodaja namreč ne pozna posebnega kaznivega dejanja poročne prevare. Za kazenski postopek je treba dokazati, da je druga oseba že od začetka v zakon vstopila z namenom, da bi pridobila denar.
Odvetnik Fan Binghe opozarja, da se lahko osumljene ženske zagovarjajo, da so se nameravale poročiti, vendar so po poroki ugotovile, da zakon ne deluje. Zato je pogosto težko določiti mejo med propadlim zakonom in vnaprej načrtovano prevaro.
Wang je del izgubljenega denarja sicer že dobil nazaj, vendar še vedno čaka, da se njegov zakon pravno konča. Celotna izkušnja je spremenila tudi njegov pogled na zakon. Začel je dvomiti, ali se sploh še želi poročiti.