Agenti zvezne službe za priseljevanje so v ponedeljek preiskali dom Ilhan Omar, demokratske kongresnice, ki v poslanskih klopeh sedi od leta 2018 in sodi na levo krilo stranke. Zakaj natančno so jo obiskali in kaj so iskali, ni jasno, saj so preiskovalci ostali skopi z informacijami. New York Times je poročal, da naj bi zvezni agenti pregledovali predvsem dokumente, na podlagi katerih je Omarjeva dobila ameriško državljanstvo. Rojena je bila v Somaliji leta 1982. Ko je imela osem let, je njena družina zbežala pred državljansko vojno, preživela štiri leta v begunskem taborišču v Keniji in potem prišla v ZDA, kjer je leta 2000 dobila državljanstvo. Zvezne oblasti naj bi sumile na prevaro v postopku in pregledovale trideset let stare informacije, ki jih je za pridobivanje državljanstva posredoval njen pokojni oče. Po poročanju drugih medijev naj bi pregledovali tudi njene finance.
Kaj je s pravilom šestdesetih dni?
Omarjeva je ena od ustanoviteljic progresivne skupine Squad v demokratski stranki, kamor spadajo tudi kongresnice Alexandria Ocasio Cortez, Rashida Tlaib in še nekaj drugih. Je izrazito kritična do predsednika Donalda Trumpa, ki ji ne ostaja dolžan, njuno prepiranje sega že v prejšnje desetletje.
Demokrati so zato ostro kritizirali zvezne organe, da izvajajo politično motiviran pregon po taktirki oblasti, ta pa da zlorablja institucije za svojo politično korist, kot je dejal vodja demokratov v predstavniškem domu kongresa Hakeem Jeffries. Podobno so trdili že večkrat v preteklosti, saj Trump pogosto poziva k preiskavam in kaznovanju svojih političnih nasprotnikov, pa tudi tožilcev, sodnikov in drugih; več jih je bilo res tarča preiskav. Tokrat je jeza opozicije še večja, ker se je hišna preiskava zgodila le tri tedne pred volitvami. To je v nasprotju z dolgoletnim nepisanim pravilom, da zvezno tožilstvo 60 dni pred volitvami ne izvaja dejanj, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot vplivanje na volitve, razen če gre za nujne ukrepe, navajajo ameriški mediji. Na drugi strani so tisti, ki pravijo, da je to stvar preteklosti.
Omarjeva na volitvah spet kandidira in bo v svojem okrožju v Minnesoti zanesljivo dobila nov mandat. Na preiskavo se je odzvala z besedami, da »me ne bodo utišali«, medtem ko je Trump rekel, da je Omarjeva »popolnoma skorumpirana«, za kar ni ponudil dokazov, in da »prihaja iz ene najhujših držav na planetu, pa nam govori o ustavnih pravicah«.
Obeta se vrsta preiskav v drugo smer
Demokrati napovedujejo, da bodo v primeru osvojitve večine v predstavniškem domu na volitvah 3. novembra sprožili kongresno preiskavo o ukrepanju proti Ilhan Omar. Če res dobijo večino v spodnjem domu in morda še v senatu, kar je tudi mogoče, se obeta še vrsta drugih preiskav proti sedanji administraciji, predvsem o sklepanju poslov članov predsedniške družine doma in z vladami po svetu ali poslov s kriptovalutami.
Večina napovedi kaže, da bodo demokrati osvojili večino v 435-članskem predstavniškem domu, v katerem morajo pridobiti tri sedeže, kar naj bi zlahka dosegli in jih morda pridobili celo dvajset. Odpira se jim tudi možnost osvojitve večine v stočlanskem senatu. Portal Real Clear Politics trenutno vsaki strani odmerja po 46 senatorjev, osem tekem pa je negotovih. Šest od teh sedežev branijo republikanci, dva pa demokrati.
Ti trendi so deloma stalnica, saj stranka predsednika na kongresnih volitvah sredi njegovega mandata običajno izgubi podporo. So pa tudi posledica padca podpore predsedniku Trumpu. Volilci so nezadovoljni z vojno v Iranu, padcem kupne moči in predvsem visokimi cenami goriva. Obenem se okoli predsednika vrstijo škandali. Med takimi sta plačevanje televizijskih oglasov v podporo Trumpu z denarjem davkoplačevalcev (predvajati so jih nehali po ukazu sodišča), razkritje, da naj bi Trumpova veleposlanica v Grčiji in nekdanja zaročenka njegovega sina pred imenovanjem na položaj prosila bogatega podpornika gibanja MAGA, naj ji poravna 100.000 dolarjev minusa na računu kreditne kartice. Bela hiša zdaj pravi, da pričakuje njen odstop.
