Predsednik nemške države je opozoril na nevarno radikalizacijo javnosti, širjenje laži na družbenih omrežjih ter nesprejemljivo demagogijo ekstremistov. »Vse to spremlja nevzdržna politična demagogija ekstremističnih sil, ki izživljajo svojo slo po uničevanju, se norčujejo iz drugih ljudi in jim grozijo. In to ne ogroža le svobode in demokracije. Ogroža tudi našo notranjo enotnost. In tega ne smemo dopustiti,« je dejal Steinmeier. Politično elito je pozval k samokritiki in iskanju odgovorov na vprašanje, kaj so vlade v preteklih desetletjih zamudile, da so ekstremisti dobili tolikšen zamah.
Spor zaradi dolgotrajne oskrbe
Njegov poziv k stabilnosti pa ni bil le odgovor na splošno razpoloženje v družbi, temveč tudi na konkretne težave vladajoče koalicije, saj se je ta znašla na robu prepada zaradi ostrega spora glede reforme dolgotrajne oskrbe in reševanja finančne luknje v zdravstveni blagajni. Socialdemokrati (SPD) so namreč zahtevali uvedbo finančne kapice, ki bi stroške oskrbovancev v domovih omejila na največ 1500 evrov na mesec, ter obvezno soudeležbo zasebnih zdravstvenih zavarovalnic.
Vendar pa je kancler Friedrich Merz (CDU) skupaj z zdravstvenim ministrom Carstnom Linnemannom na seji kabineta nepopustljivo zahteval takojšnje sprejetje ostrega varčevalnega paketa znotraj zastavljenega roka, odločno zavrnil finančne omejitve stroškov in vzel v bran zasebne zavarovalnice pred prisilnim vključevanjem v solidarnostni sistem. Namesto tega je njegova linija predvidela ostrejše pogoje za pridobitev stopenj oskrbe in večje obremenitve za zaposlene brez otrok.
Negotova usoda vladne koalicije
Ker je zaradi Merzevega vztrajanja grozil takojšen razpad vlade, je moral predsednik države stopiti iz svoje reprezentativne vloge in se neposredno vmešati v dnevno politiko, kar je tudi v Nemčiji vse prej kot običajno in zelo redko. Toda ker ga je skrbelo za obstoj koalicije, je osebno poklical predsednika SPD Larsa Klingbeila in notranjega ministra Alexandra Dobrindta (CSU), da bi pomiril sprte strani. Razpad koalicije bi v tem trenutku povzročil resno državno in gospodarsko krizo, saj bi Nemčiji onemogočil pravočasno sprejetje proračuna za leto 2027, kar bi ustavilo nujne investicije.
Hkrati bi politični kaos v obdobju gospodarske stagnacije in tik pred januarskimi predsedniškimi volitvami dal nov zagon skrajnim populističnim silam.
To je Steinmeier v svojem govoru podčrtal z besedami, da država v teh časih potrebuje »premišljeno, stanovitno, profesionalno in vzdržljivo vladno politiko bolj kot kadar koli prej«. Čeprav so ministri po mučnih pogajanjih sprejeli začasni kompromis, s katerim so strukturne odločitve preložili na komisijo, je že naslednji dan izbruhnil nov spor zaradi davka na sladkor, kar kaže, da je prihodnost vlade pred proračunom za leto 2027 še naprej izjemno negotova.