Medtem ko novembra lani sprejeti zakon določa, da lahko samostojni podjetniki v sistem ponovno vstopijo po petih letih, bi se lahko po predlogu, ki so ga v DZ vložili poslanci koalicije, v sistem vrnili, če pred tem v dveh zaporednih davčnih letih skupaj v povprečju ne bi presegli siceršnjega letnega praga prihodkov, določenega za vstop v sistem normirancev. Za t. i. polne normirance je ta prag pri 120.000 evrih, za popoldanske pri 50.000 evrih. Za tiste, ki ne sodijo v nobeno od teh dveh kategorij, so predlagatelji dodali še novo kategorijo s pragom letnih prihodkov 85.000 evrov.
"V praksi se je pokazalo, da je petletna omejitev ponovnega vstopa v sistem prekomerno posegla v pravni položaj zavezancev, in to zlasti pri dejavnostih, ki so po svoji naravi sezonskega značaja ali pa izrazito ciklične. Ti zavezanci niso izkoriščali sistema, če pa kdo sistem izkorišča, imamo sistem nadzora, ki mora takšne stvari preprečiti," je potrebo po noveli utemeljila prvopodpisana pod predlogom, vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič. Kot primer takšnih zavezancev je omenila smučarske vaditelje, ki dejavnosti ne morejo opravljati celo leto.
Avšič Bogovič je spomnila še, da je koalicija v prvotnem predlogu predvidela tudi spremembo glede določanja osnove za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za samostojne podjetnike in kmete, ki letno ustvarijo do 30.000 evrov prihodkov, pri čemer bi se zavarovalna osnova določila v višini 60 odstotkov minimalne plače, ne 60 odstotkov povprečne plače, kot velja sedaj. Ob opozorilih socialnih partnerjev in drugih, da bi to ogrozilo nedavno sprejeto pokojninsko reformo, se je tej rešitvi odpovedala in v DZ vložila nov, danes obravnavani predlog novele. "To dokazuje, da znamo voditi politiko na podlagi argumentov," verjame poslanka.
Predstavnikov finančnega ministrstva na seji ni bilo, Andreja Kurent iz zakonodajno-pravne službe DZ pa je opozorila, da je predlog "precej ustavno sporen" in da ni skladen z zakonom o dohodnini. Med drugim je problematizirala retroaktivnost - zakon bi namreč v primeru potrditve začel veljati marca, davčno leto pa se je začelo 1. januarja - in uvajanje parcialnih rešitev z interventnim zakonom. Vložen (in sprejet) je bil le en amandma koalicije, tako "da razen ene, niso bile upoštevane niti naše splošne niti konkretne pripombe".
Sindikati predvidenim spremembam, četudi v postopku socialnega dialoga omiljenim, nasprotujejo. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je pojasnil, da je bilo v Sloveniji leta 2012 okoli 10.000 normirancev, leta 2024 pa že 90.000. Slovenija ima po njegovih besedah težave s prikritimi delovnimi razmerji, Inšpektorat RS za delo pa ne opravlja nadzorne funkcije tako, kot bi jo moral.
Boji se, da bo odprava trenutno veljavne varovalke, vzpostavljene v obliki prepovedi petletnega vstopa v sistem normirancev, spodbudila delodajalce, da bodo postavljali pogoje delavcem in jih spodbujali k odpiranju t. i. lažnih s. p., denimo pri sezonskem delu v kmetijstvu in turizmu, četudi bi jim lahko zagotovili pogodbe o zaposlitvi za določen čas. S tem se bo spodbujalo prekarnost, saj samostojni podjetnik nima pravice do regresa za letni dopust, do plačane bolniške odsotnosti, socialne varnosti, je navedel.
Andreja Živic (Svoboda) je v poslanski razpravi menila, da se s predlagano ureditvijo išče ravnotežje med enostavnostjo sistema in odgovornostjo do celotnega sistema, javnih financ, zaposlenih in do vseh oblik dela. Naslednji korak mora biti profesionalizacija slovenskega podjetništva, večja poslovna kultura in večja ozaveščenost o lastnem poslovanju za dolgoročno stabilnost in pot razvoja, je dodala.
Aleš Lipičnik (Svoboda) je izpostavil, da so med 90.000 normiranci zelo raznoliki samostojni podjetniki, tako da zakon ne bo nikoli popoln za vse, sam pa verjame, da se ga lahko s predlagano rešitvijo optimizira.
"Zdaj, čisto na koncu, se tudi koalicija zaveda, da je malo gospodarstvo hrbtenica slovenskega gospodarstva," pa je ocenil Jožef Horvat (NSi). Strinjal se je sicer, da je omenjena varovalka, kot je nedavno dejal premier Robert Golob, "bedarija", a se je nato pri glasovanju o predlogu novele kljub temu vzdržal. Kot je povedal, tako obsežnih pripomb zakonodajno-pravne službe, zapisane so namreč na sedmih straneh, še ni videl. "To ni hec," je sklenil.