Jesenski predčasni izpust zapornikov je zadnja leta postal rutina, ki do lani na Otoku ni sprožala resnega razburjanja javnosti ali politikov. Novi premier Andy Burnham, ki je 20. julija zamenjal Keira Starmerja, je podedoval odločitev laburistične vlade o tem, da bo zaradi skoraj povsem polnih zaporov v Angliji in Walesu oktobra izpustila na tisoče zapornikov že po odsluženju samo štiridesetih odstotkov in ne polovice kazni, da bi imela v zaporih prostor za nove obsojene kršilce zakonov, ki jih je iz leta v leto več.
Sprva se je Burnham sprijaznil s to odločitvijo Starmerjeve vlade, a si je zaradi razburjanja javnosti, posebno žrtev, in politične opozicije premislil. Odločil se je, da do predčasnega izpusta ne bodo upravičene osebe, ki so bile obsojene na zaporne kazni zaradi posilstev ali hudih spolnih zlorab otrok, vključno s pedofilskim pripravljanjem otrok za spolno zlorabo. In da bodo predčasne izpuste drugih preložili s septembra na oktober. Burnham je s tem izpolnil eno svojih odmevnih obljub o tem, da bo poslušal ljudi – volilce.
Burnham sliši ljudi jasno in glasno
Burnham je s tem morda pokazal, da je mož beseda, rekoč, da je »ljudi slišal jasno in glasno«, da je zagotavljanje varnosti Otočanov njegova prednostna naloga in da je zato ukazal preučitev programa predčasnega izpusta zapornikov, ni pa s tem rešil dolgoletnega problema: polnih zaporov, ki so že vrsto let glavni razlog za predčasni izpust zapornikov, za kar so se odločali tudi konservativci med svojo zadnjo štirinajstletno vladavino (2010–2024).
Tretjega avgusta letos je bilo v zaporih v Angliji in Walesu (Škotska in Severna Irska imata svoj pravosodni in kazenski sistem) kar 86.495 oseb, ki so »zasedale« 97 odstotkov zmogljivosti – celic. Pravosodno ministrstvo je ocenilo, da bi brez predčasnega izpusta zapornikov, posebno tistih s krajšimi zapornimi kaznimi, v zaporih že novembra zmanjkalo zaporniških postelj. Obenem je ocenilo, da bodo zaradi gradnje novih zaporov, do leta 2032, v njih lahko »gostili« 99.000 zapornikov, kar bi bilo zaradi napovedi, da se bo do tega leta zaporniška »populacija« povečala na okoli 104.000, veliko premalo. Zato se je vnovič odločilo za izvajanje tako imenovanega zakona o kaznovanju, ki predvideva predčasni izpust po prestani polovici kazni, in ne štiridesetih odstotkih.
Novi premier Burnham poudarja, da razume »jezo, tesnobo in stisko«, ki jih povzroča ta zakon, in da bi rad naredil veliko več, kot je, vendar je dodal, da bi s tem utegnil povzročiti propad zaporniškega sistema. Rojakom je zagotovil, da bodo predčasno izpuščeni storilci kaznivih dejanj pod veliko strožjim nadzorom, vključno z novim GPS-spremljanjem posiljevalcev.
Ubijalca policista na prostost po samo šestih letih zapora
Med najbolj ogorčenimi Otočani je Lissie Harper, vdova policista Andrewa Harperja, ker še vedno utegnejo predčasno izpustiti dva od treh krivcev za smrt njenega moža. Osemindvajsetletni Andrew je bil smrtno ranjen, ko se je odzval na tatvino štirikolesnega motorja leta 2019. Zapletel se je v pas, pritrjen na zadnji del avtomobila najstniških tatov, ki ga je vlekel po vijugasti podeželski cesti. Vsi trije tatovi so po njegovi mučni smrti pobegnili, a so jih izsledili in postavili na zatožno klop. Dva od njih sta bila leta 2020 obsojena na trinajstletno zaporno kazen za nenaklepni uboj, a utegneta biti na prostosti že oktobra letos, po samo šestih letih, ker nista posiljevalca ali »huda« pedofila.
V letošnji jeseni naj bi predčasno izpustili na prostost okoli 6000 zapornikov – po prestajanju samo tretjine, ne pa polovice kazni, da bi zmanjšali gnečo v zaporih, ki je iz leta v leto večja. Zaporniki, obsojeni na štiri ali več let zaporne kazni, naj bi bili izpuščeni, ko bi prestali polovico kazni. Spremembe naj bi uvajali postopoma, začenši z zaporniki, ki prestajajo kazni, krajše od 575 dni, do predčasnega izpusta zapornikov, ki so bili obsojeni na 12 let ali več, junija prihodnje leto.
Burnhamova vlada je sporočila, da posiljevalcev in hudih pedofilov zaradi pomislekov žrtev ne bodo predčasno izpuščali. Prepoved predčasnega izpusta velja za okoli 18.000 zapornikov, ki so jih sodišča razglasila za najnevarnejše, in za vse, ki prestajajo dosmrtni zapor. Novi premier je obenem napovedal nov sveženj podpore žrtvam, ki vključuje deset milijonov funtov pomoči za žrtve najhujših zločinov.
Manj kriminala, več zapornikov
Podatki pravosodnega ministrstva kažejo, da so od jeseni 2024 do jeseni 2025 zaradi prenatrpanosti zaporov predčasno izpustili kar 38.042 zapornikov. V tem obdobju je bilo enkrat na voljo celo samo 100 postelj v celicah. Britanci so postali veliko bolj kritični zaradi predčasnega izpusta zapornikov, ker je bil med njimi nezakoniti priseljenec – posiljevalec Hadush Kebata, eden izmed več zapornikov, ki so jih izpustili pomotoma, domnevno zaradi preobilice dela neizkušenega osebja v zaporih. Po 48-urnem policijskem lovu so ga vnovič aretirali in vrnili v zapor.
Eden od razlogov za »krizo zmogljivosti zaporov« naj bi bile vse daljše zaporne kazni za vse več oseb (tudi za politične »prestopke«). Nekdanji konservativni pravosodni minister David Gauke krivi tudi vodilni stranki, konservativce in laburiste, ki naj bi tekmovali v tem, katera je ostrejša do kršenja zakonov in katera bo kršilce pošiljala v zapor za dalj časa. Opozarja tudi na to, da zaporniška populacija narašča, čeprav raven kriminala upada. To bo trd oreh za novega premierja Andyja Burnhama, ki je, resnici na ljubo, zelo dobro začel premierjevanje.