Ko je poljski premier Donald Tusk septembra lani izjavil, da Poljska vstopa v »klub bilijonarjev«, ki mu pripada vsega okoli dvajset gospodarstev sveta, so mnogi v tej objavi videli simbolično potrditev izjemne transformacije. Država, iz katere so desetletja ljudje odhajali s trebuhom za kruhom, je danes postala eno najpomembnejših evropskih gospodarskih središč, v katero se vse več ljudi celo priseljuje. Kot je včeraj poročal hrvaški Jutarnji list, je Poljska v zadnjih desetletjih doživela izjemen gospodarski preobrat.
Pred 35 leti je bila Poljska videti bistveno drugače. Poljaki so sladkor in moko kupovali na bone, njihova plača pa je znašala le desetino tistega, kar so takrat zaslužili prebivalci Zahodne Nemčije. Danes je slika po poročanju Jutarnjega lista popolnoma drugačna, ekonomisti pa Poljsko vse pogosteje navajajo kot pozitiven primer v času, ko se po Evropski uniji širi gospodarski pesimizem. Po podatkih Eurostata je poljski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v letu 2025 zrasel na 55.340 dolarjev, kar predstavlja že 85 odstotkov povprečja Evropske unije.
Poljska je tako presegla prag nominalnega BDP v višini bilijona dolarjev in se resno približuje temu, da prehiti Švico. V poročilu iz aprila Mednarodni denarni sklad (MMF) predvideva, da bo poljski nominalni BDP do leta 2028 dosegel približno 1,25 bilijona dolarjev, s čimer bo poljsko gospodarstvo prehitelo švicarsko.
Kaj je ključ tega neverjetnega uspeha?
Združene države Amerike, ki letos predsedujejo skupini G20, so napovedale, da bodo na vrh v Miamiju povabile tudi Poljsko ter podprle njeno prizadevanje, da postane polnopravna članica te elitne skupine. »Nacija, ki je bila nekoč ujeta za železno zaveso, se nam bo pridružila, da zasede svoje zasluženo mesto v skupini G20. Uspeh Poljske je dokaz, da je usmerjenost v prihodnost boljša pot od usmerjenosti v stare krivice. To kaže, kako lahko partnerstvo z Združenimi državami in ameriškimi podjetji spodbudi skupno blaginjo in rast,« je decembra lani izjavil ameriški državni sekretar Marco Rubio.
A ekonomisti opozarjajo, da uspeh ni le posledica partnerstva z ZDA. Gre za kompleksno kombinacijo več dejavnikov, od korenitih tržnih reform, razmeroma velikega domačega gospodarstva, vlaganj v proizvodnjo in infrastrukturo do pametnega črpanja evropskih sredstev, izkoreninjanja korupcije na nižjih ravneh oblasti ter razvoja visokoizobražene delovne sile. »Eden najpomembnejših dejavnikov poljske gospodarske rasti je bila hitra zgraditev močnega institucionalnega okvira za poslovanje,« je za tiskovno agencijo AP pojasnil ekonomist Marcin Piatkowski z Univerze Kozminski. To vključuje vzpostavitev protimonopolnih agencij in regulatornih teles, s čimer se je zagotovilo, da poljsko gospodarstvo »ni postalo plen koruptivnih praks in oligarhov, kot se je to zgodilo drugje v postkomunističnem svetu«.
Liberalizacija in vstop v Evropsko unijo
Načrt, ki se povezuje s takratnim ministrom za finance Leszekom Balcerowiczem, je liberaliziral cene in trgovino ter odprl pot privatizaciji in razvoju tržnega gospodarstva. Preobrazba ni bila avtomatska in brez bolečin – tranzicija je prinesla visoko inflacijo, padec proizvodnje v posameznih sektorjih in brezposelnost. Vendar so se dolgoročno ustvarili pogoji za razvoj malih in srednjih podjetij, priliv tujega kapitala ter krepitev bančnega in finančnega sektorja. Nominalni BDP je po podatkih Svetovne banke zrasel s približno 66 milijard dolarjev leta 1990 na okoli 1,035 bilijona dolarjev leta 2025.
Vstop v Evropsko unijo leta 2004 in na schengensko območje leta 2007 je odprl številne nove priložnosti. V obdobju 2014–2020 je bilo Poljski v okviru evropskih skladov dodeljenih okoli 91,3 milijarde evrov. Čeprav je članstvo sprva pospešilo izseljevanje, se je z rastjo gospodarstva smer migracij spremenila. Poljaki so se začeli vračati s pridobljenimi izkušnjami in prihranki, trg dela pa je začel privabljati tujce. Konec decembra 2025 je na Poljskem delalo okoli 1,14 milijona tujih državljanov, med katerimi večino (67 odstotkov) predstavljajo Ukrajinci.
Joanna Kowalska, inženirka iz Poznanja, ki je v ZDA delala za Microsoft, se je vrnila v domovino in za AP povedala: »Pogosto me sprašujejo, ali kaj izgubljam z vrnitvijo na Poljsko, ampak iskreno povedano – mislim, da je dejansko obratno. Na mnogih področjih smo pred Združenimi državami.« Podobno miselnost pojasnjuje Michał Nowakowski iz podjetja CD Projekt Red: »Imamo zelo kakovostne univerze in programe za urjenje veščin. Verjamem, da nas to lahko pripelje do neslutenih višav. Smo država ustrezne velikosti, ne premajhna ne prevelika, in nimamo več kompleksa manjvrednosti. Nič nas ne ovira.«
Domača potrošnja in sence na obzorju
Poljska je pridobila tudi geopolitično veljavo in za obrambo namenja kar 4,5 odstotka BDP. A kot izpostavlja Katarzyna Rzentarzewska, glavna makroanalitičarka za srednjo in vzhodno Evropo pri skupini Erste, je pomemben dejavnik rasti prav domača zasebna potrošnja, ne zgolj izvoz: »To je eden od stebrov rasti.« Močan domači trg podpirata nizka brezposelnost in rast realnih plač, kar državo ščiti pred zunanjimi šoki.
Kljub temu časnik Jutarnji list opozarja na izzive. Plače (povprečno 1505 evrov bruto v letu 2023) so še vedno precej pod povprečjem EU (3155 evrov). Država se sooča s staranjem prebivalstva, nizko rodnostjo in rastočim javnim dolgom, saj je proračunski primanjkljaj dosegel 7,3 odstotka BDP. Ekonomiste prav tako skrbi krepitev skrajno desnih strank, ki pozivajo k »polexitu«, čeprav izstop iz EU po zadnjih anketah podpira le 23 odstotkov Poljakov, medtem ko jih 73 odstotkov odločno podpira obstanek v Uniji.