Podatki hrvaške davčne uprave za letošnji junij na prvi pogled kažejo optimistično sliko: število izdanih računov v gostinstvu se je v primerjavi z lani povečalo za 2,65 odstotka, skupna poraba za hrano in pijačo pa je zrasla za kar 6,62 odstotka.
Kljub temu pa številni gostinci na terenu opozarjajo na povsem drugačno realnost – poročajo o opazno bolj praznih lokalih in upadu prometa, opozarjajo pri Indexu. Kje tiči razlog za ta nenavadni razkorak?
Vpliv svetovnega prvenstva in manj vrveža
Ugledni zagrebški gostinec Marin Medak je za Index potrdil, da se je junijski upad obiska še kako poznal. Tega sicer delno pripisuje svetovnemu prvenstvu in odhodu številnih potencialnih gostov v ZDA. Podobno turobno vzdušje opisujejo tudi v Dalmaciji.
Ivona Cokarić iz splitske Trattorije Tinel je za Index povedala, da je na ulicah Splita precej manj vrveža kot prejšnja leta: "Junijski prihodki so bili občutno nižji kot lani. Cene smo ohranili na lanski ravni, ponujamo tudi ugodna dnevna kosila, a gostov je enostavno manj. Morda je Split zanje postal le prehodna točka na poti do otokov."
Jadran je poln "turističnih pasti"
Svetovno prvenstvo pa domnevno ni edini problem hrvaškega turizma. Medak opozarja na globoke strukturne težave, zlasti turizma na Jadranu. Po njegovi oceni je hrvaška obala polna t. i. turističnih pasti – sezonskih lokalov na elitnih lokacijah z astronomskimi najemninami, ki želijo na hitro ustvariti čim večji dobiček, kakovost pa ni prioriteta. Meni, da je takšnih kar 70 odstotkov vseh lokalov in da s tem škodujejo ugledu destinacije.
Poleg slabe ponudbe Medak kot glavno oviro za konkurenčnost izpostavlja previsok DDV. V Italiji, ki je glavna hrvaška konkurentka, gostinci plačujejo le 10-odstotni DDV, medtem ko je na Hrvaškem povprečna stopnja okoli 18 odstotkov.
Z njegovo oceno se ne strinja ekonomski strokovnjak Neven Vidaković, ki meni, da znižanje DDV ne bi znižalo cen za goste, temveč bi le povečalo dobičke lastnikov. "Ne moremo imeti gospodarstva, v katerem 30 odstotkov ekonomije živi od dveh mesecev prihodkov na leto," še opozarja Vidaković.
Premalo konkurenčni
Tudi v drugih turističnih regijah so mnenja deljena, a prevladuje občutek, da je turistov na ulicah manj. Stiven Vunić (restavracija Zijavica, Mošćenička Draga) opozarja na opazno manjši obisk na ulicah in meni, da je Hrvaška preveč stavila na tradicionalne trge, kot so Nemčija, Italija in Avstrija, ki so zdaj v krizi, namesto da bi pravočasno razpršila ponudbo na druge države.
Tudi Boris Šuljić (Boškinca, otok Pag) meni, da se navade in interesi gostov spreminjajo hitreje, kot se odziva država. Prav tako poudarja, da so ponudniki vrhunske kakovosti prvi na udaru, saj ne morejo sklepati kompromisov s poceni sestavinami ali slabo delovno silo.
Tullio Fernetich (San Rocco, Brtonigla) pravi, da so junija hotelirski posel reševale rezervacije "last-minute". Meni še, da Hrvaška v glavni sezoni postaja predraga in premalo konkurenčna ter se preveč nagiba k množičnemu turizmu, medtem ko v predsezoni z avtentično ponudbo še vedno privablja petičnejše goste.
Paradoks višjih cen in siromašnih gostov
Čeprav se skupna poraba v državni blagajni statistično povečuje, ta rast izhaja predvsem iz višjih cen oziroma inflacije in ne iz večjega obiska. Prav zaradi hitre rasti cen pa Hrvaška hkrati pospešeno izgublja konkurenčnost. Zlasti v primerjavi z državami, kjer je inflacija nižja.
Vidaković meni, da so posledice neizogibne: dražje so storitve, bolj siromašno se obnašajo gosti. Zaradi višjih cen si ne morejo več privoščiti večerij v dragih restavracijah, temveč se odločajo za cenejše alternative, kot so hitra hrana in čevapčiči. Vidaković meni, da bo zaradi tega procesa marsikateri lokal kmalu prisiljen zapreti vrata.