Potem ko so ZDA z Grčijo sklenile nov sistem izmenjave informacij med svojimi organi pregona za boj proti terorizmu, je ameriški zunanji minister Marco Rubio obisk zibelke demokracije izkoristil tudi za poziv k preoblikovanju demokracije po Trumpovem vzoru. Govoril je na hribu Pnyx, od koder se v daljavi vidi Partenon. Na Pnyxu, simbolnem kraju za njegov govor, je od vidnejših politikov nazadnje nastopil francoski predsednik Emmanuel Macron leta 2017, ko je Grčija izstopala iz dolžniške krize. Rubio je hvalil vrednote antične Grčije – junaštvo, čast in dolžnost –, ki jih je opredelil tudi kot vrednote programa »Najprej Amerika« ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Te naj bi sprejele tudi druge zahodne demokracije, je menil Rubio. »Danes je postalo moderno verjeti, da razsvetljena zunanja politika pomeni dajanje prednosti svetovni skupnosti pred lastnim narodom,« je dejal Rubio in dodal, da so vendarle že antični Grki vedeli, da zvestoba lastnemu narodu ni sebična stvar.
Zahod je na razpotju
Na kraju, kjer je nekdanja atenska ljudska skupščina razpravljala o političnih vprašanjih, je opozarjal: »Danes smo na razpotju, saj bodo naslednje desetletje in odločitve, ki jih sprejmemo, napisali zgodbo naslednjega stoletja. Pot, ki jo bomo ubrali, bo odločila, ali bo Zahod ohranil svoje vodilno mesto v svetu ali pa se bo sprijaznil s prihodnostjo atrofije, suženjstva in upada,« je svaril ameriški zunanji minister.
Njegov govor je bil po sprejetju ameriške strategije za nacionalno varnost, v kateri ZDA Evropi ob nespremenjeni poti napovedujejo propad zaradi migracij in drugih izzivov suverenosti, prvi vnovični poziv Evropi, naj spremeni smer. Čeprav z drugačnimi poudarki, je bil vendarle podoben govoru podpredsednika J. D. Vancea na lanski Münchenski varnostni konferenci.
Srčne vrednote velikih civilizacij
»Ideal mnogih ideologij v našem času je, odkrito rečeno, postal svet popolne varnosti, brez tveganja ali neuspeha, brez slave zmage in sramote poraza. Danes vse prepogosto gradimo navzdol. Svoje standarde oblikujemo tako, da nihče ne bo izgubil; bolj se ukvarjamo z udobjem najslabših kot s potencialom najboljših. Najbolj izjemne stvari med nami držimo kot talce povprečja, običajnosti in povprečnosti,« je na mestu razprav grških mislecev, katerih miselnost je sooblikovala tudi ameriško demokracijo, govoril Rubio.
Strast, moč, pogum in ponos je opredelil kot ključne srčne vrednote velikih civilizacij. Če teh ni, narodi po Rubievih besedah izgubijo voljo za boj, prizadevanje in preživetje. »Danes je preveč zahodnega sveta pozabilo na to lastnost. Sčasoma smo se na Zahodu začeli sramovati prav tistih stvari, ki so nas naredile izjemne. Bilo nam je nerodno, da nas naši dosežki ločujejo od preostalega sveta. Naša blaginja je nekako postala vir krivde. Nismo več verjeli, da si zaslužimo in da smo si veličino prislužili,« je ocenjeval Rubio in dodal, da je beseda »nacionalizem« postala grda beseda. »Zato smo podrli svoje spomenike; obsodili smo lastno zgodovino. In na preveč mestih smo svoje otroke učili, naj se sramujejo držav, ki jih bodo podedovali. Pri tem smo odprli svoje meje in izselili svojo industrijo ter dopustili, da so naše vojske usahnile in propadle,« je opisoval napačne odločitve preteklosti.
Vzporednice med Trumpovim državništvom in antičnimi Grki
Povlekel je vzporednice med razumevanjem državnosti, ki so ga gojili antični Grki, in razmišljanji predsednika Trumpa. Ameriška administracija želi ponovno za celotno zahodno civilizacijo uveljaviti razumevanje politike in državništva, kot so ga razumeli antični Grki. Kot je poudaril Rubio, so ti razumeli, da državništvo zahteva preudarnost in diplomacijo, a tudi sposobnost uporabe sile, kadar preudarnost in diplomacija odpovesta.
»Razumeli so, da moč ne zahteva le sredstev za samoobrambo, temveč tudi verodostojnost, da si pripravljen ta sredstva uporabiti,« je poudaril. Po njegovi oceni se Evropa lahko zbudi iz dremeža, v katerega je zapadla, prvi znaki, da se to dogaja, pa so po Rubievih ocenah že vidni. »Po celotnem kontinentu smo priča temu, za kar upamo, da bo začetek generacijske spremembe: strmo naraščajoči izdatki za obrambo, vrsta novih partnerstev in programov ter širitev proizvodnje, kar sledi zgodovinskim obveznostim na področju obrambe, sprejetim lani v Haagu (na vrhu Nata, op. a.),« je poudaril Rubio. Spet se je tudi zavzel za krepitev čezatlantskih vezi, ki po njegovih besedah ne smejo biti igra ničelne vsote.