Bodo Združene države po kongresnih volitvah skupaj z Izraelom spet napadle Iran? To vprašanje, ki je aktualno že nekaj tednov, bo kmalu dobilo odgovor, saj v Ameriki že začenjajo preštevanje glasovnic. Katarski posredniki med Washingtonom in Teheranom so zato zadnje dni okrepili svoja prizadevanja in ponudili nov osnutek dogovora, odgovore obeh strani pa naj bi pričakovali do petka.
Tak dogovor bi tlakoval pot pogajanjem o končnem sporazumu, ki je v vsakem primeru še daleč. Bi pa umiritev napetosti v Hormuški ožini prinesla olajšanje regiji in svetovnemu gospodarstvu, ki čuti visoke cene nafte, kar je na volitvah škodovalo tudi republikanski stranki predsednika Donalda Trumpa, enako kot sama vojna, ki ne uživa večje podpore.
Zdaj dejavnika volitev ni več. Bela hiša je po poročanju Wall Street Journala prejšnji teden zalivskim državam sporočila, naj bodo pripravljene na kratko intenzivno vojaško operacijo proti Iranu. Poročali so o pripravah letal na bojne misije, premikih raket patriot, umiku ameriških vojakov iz oporišč v dosegu Irana, v regijo prihaja še ena letalonosilka. Napad bi gotovo izvedli skupaj z Izraelom, kjer je negotovo povolilno obdobje, a do Irana ni popustljiv nihče. Ni pa jasno, kako bi napad prisilil iransko vodstvo v pogajanja glede na to, da je režim dokazal trdoživost in da stališče samo zaostruje, odkar se je izkazala politična in strateška vrednost nadzora v Hormuški ožini.
Svarila tudi Evropi
Iran v primeru novega napada nanj grozi z destabilizacijo ne le Bližnjega vzhoda, ampak širšega območja. V izjavi, ki so jo pripisali vrhovnemu voditelju Modžtabi Hameneju (od februarskega smrtonosnega napada na njegovega očeta ga še ni bilo v javnosti), pravijo, da ne bo več nobenih geografskih omejitev. Pripadniki trde linije omenjajo, da so tarče lahko tudi oporišča na Cipru, Grčiji, Romuniji, Albaniji, Italiji, Združenem kraljestvu, je poročal portal televizije Iran International. To bi Evropo neposredno potegnilo v vojno.
Vsi v Teheranu sicer nimajo enakih pogledov in tako od tam kot tudi iz Združenih držav prihajajo mešani signali. Visoki iranski predstavnik je izjavil, da si posredniki zelo prizadevajo za sklenitev dogovora. Ameriški podpredsednik J. D. Vance je zadnje čase sploh dejaven glede Irana in je pred desetimi dnevi poslal pismo sekretarju iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost s predlogom o odprtju Hormuške ožine in ameriškem olajšanju sankcij v sedmih dneh po tistem, ko bi Iran privolil v določene zaveze glede jedrskega programa. Teheran vztraja pri drugačnem vrstnem redu. Vance je dejal, da so dosegli določen napredek in da bodo videli, ali je mogoč še kak korak naprej.
Tarča je kompleks v gori
Trump še naprej trdi, da si Iran silno želi skleniti dogovor. Je pa tik pred odprtjem volišč v ZDA dodal, da »bomo morda še vedno morali iti nad goro Pickaxe« (v izvirniku Kolang), da pa to ne bo kaj posebnega, ker lahko vse »opravimo dobesedno v eni uri«. Gre za lokacijo domnevne iranske jedrske utrdbe sto metrov pod površjem južno od kompleksa v Natanzu. Kolang doslej ni bil tarča napadov, Iran pa tam morda hrani del visoko obogatenega urana.
Po ocenah strokovnjakov bi kompleks v granitni gori težko uničila tudi največja ameriška bomba za razbijanje podzemnih utrdb. Alternativa je bombardiranje prezračevalnih jaškov, komunikacij in vse podporne logistike. Trump je goro v preteklosti že večkrat omenil kot mogočo tarčo. V izraelskem tisku so ob tem kar nekaj pozornosti namenili izjavi ameriškega voditelja Tuckerja Carlsona, da Netanjahu »po trditvah dobro obveščenega vira vsak dan kliče Trumpa in pritiska za napad na goro z jedrskim orožjem, ki je edina vojaška opcija«. Ni dokazov, da to drži, se pa poznavalci strinjajo, da kompleksu najbrž ne bi moglo priti do živega nobeno konvencionalno orožje.
