Ameriška vesoljska agencija Nasa je namreč potrdila, da je jez zaradi ogromne količine zajete vode neznatno upočasnil Zemljino rotacijo. S skladiščenjem kar 40 kubičnih kilometrov vode je projekt povzročil prerazporeditev mase, kar je podaljšalo dan za približno 0,06 mikrosekunde in premaknilo os planeta za skoraj dva centimetra.
Mehanizem delovanja je mogoče primerjati z umetnostnim drsalcem, ki med vrtenjem iztegne roke; s premikom mase stran od osi vrtenja se hitrost rotacije upočasni. Čeprav je vpliv na rotacijo zanemarljiv in ga ljudje ne moremo zaznati – potrebnih bi bilo približno 40.000 let, da bi se dnevu dodala ena sama sekunda – gre za fascinanten dokaz človeškega vpliva na planet. Masivna in koncentrirana teža vode je povzročila, da se je Zemljina polarna os premaknila za skoraj dva centimetra.
Ta fenomen, ki so ga v Nasini analizi prvič identificirali že leta 2005, dokazuje, da lahko obsežni inženirski posegi povzročijo merljive spremembe v planetarni dinamiki. Čeprav so Tri soteske najizrazitejši primer, to ni edini človeški poseg s takšnim učinkom. Okoljske spremembe v preteklosti, kot je bilo izsuševanje Aralskega jezera, so imele podobne, čeprav vsebinsko drugačne vplive na Zemljino vrtenje, kar potrjuje, da naše delovanje sega daleč prek meja lokalnih ekosistemov.