Trump je na svojem družbenem omrežju zapisal, da po temeljitem pregledu petkove »izjemno protiameriške odločitve« vrhovnega sodišča administracija dviga uvozne dajatve »na v celoti dovoljeno in zakonsko preizkušeno« raven 15 odstotkov.
Ameriško vrhovno sodišče je v petek razveljavilo carine, ki jih je Trump aprila lani uvedel na podlagi zakona o izrednih gospodarskih pooblastilih, pri čemer je ugotovilo, da tega ne bi smel storiti brez kongresa.
Trump je v odzivu v skladu z določili drugega zakona uvedel 10-odstotne carine na večino uvoza v ZDA. Začele naj bi veljati v torek, a za obdobje največ 150 dni.
Nove carine je Trump uvedel na podlagi 122. člena zakona o trgovini iz leta 1974. Ta pravna določba predsedniku omogoča, da za 150 dni uvede dajatve v višini do 15 odstotkov, da se spopade z velikimi in resnimi težavami v plačilni bilanci. Po izteku tega roka je za nadaljevanje potrebna odobritev kongresa.
Glede na izvršni ukaz, ki ga je s tem v zvezi v petek podpisal ameriški predsednik, je iz novih carin izvzeto določeno uvoženo blago, vključno z nekaterimi uvoženimi živili, kritičnimi minerali, elektroniko in avtomobili. Prav tako ni obdavčeno blago iz Kanade in Mehike, ki je zajeto v trgovinskem sporazumu iz leta 2018.
Države so sicer s Trumpom sklepale trgovinske dogovore, da se izognejo sedaj razveljavljenim carinam, in usoda teh pogodb zaenkrat še ni jasna. "Nekatere veljajo. Mnoge veljajo. Nekatere ne bodo veljale in bodo nadomeščene z drugimi carinami," je v petek dejal Trump.
Tako Velika Britanija kot Avstralija sta denimo z ZDA dogovorili carine v višini 10 odstotkov.
Tudi Bruselj in Washington sta julija lani sklenila dogovor, po katerem so ZDA carine na uvoz večine blaga iz članic unije omejile na največ 15 odstotkov, Bruselj pa se je med drugim zavezal k odpravi carin na uvoz vseh industrijskih proizvodov.
Nemški kancler Friedrich Merz, ki marca potuje na obisk k Trumpu v Washington, je danes napovedal, da se bo pred tem z evropskimi zaveznicami posvetoval o skupnem odzivu. "Glede tega bomo zavzeli zelo jasno evropsko stališče, ker je carinska politika vprašanje za Evropo, ne za posamezne države članice," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal za televizijo ARD.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je še pred najavo višje ravni carin danes dejal, da bo njegova vlada preučila morebitne posledice novih dajatev. Dodal je, da "najbolj poštena pravila vključujejo recipročnost in ne trpijo enostranskih odločitev". "Mislim, da bi morali ciljati na pristop, ki bi na mednarodni ravni umiril napetosti, in še naprej posodabljati svoje gospodarstvo," je dodal.
Tako Merz kot Macron sta sicer v odločitvi vrhovnega sodišča prepoznala tudi pozitiven znak glede delovanja demokracije. "V včerajšnji odločitvi vrhovnega sodišča vidim element, ki me pomirja: ločitev oblasti v ZDA očitno še vedno deluje," je ocenil Merz in dodal, da je to dobra novica.