V začetku julija je ruska križarska raketa zadela ladjo za prevoz žita Golden Leo v Črnem morju. Umrlo je deset ljudi. Šlo je za enega najhujših napadov v vse bolj intenzivnem konfliktu, v katerem tako ruske kot ukrajinske sile napadajo tovorne ladje v Črnem in Azovskem morju, piše Radio France International.
Analitik za pomorski promet Yoruk Isik opozarja, da so se trgovske ladje znašle sredi nevarnega povračilnega kroga. Ukrajina napada predvsem ruske ladje za prevoz razsutega tovora, ki naj bi prevažale žito z okupiranih ukrajinskih območij. Rusija je nato odgovorila z napadi na ukrajinsko civilno pristaniško infrastrukturo v Odesi. Ena od ladij, ki je iz pristanišča prevažala koruzo, je bila popolnoma uničena, poškodovanih je bilo več drugih plovil, umrli pa so tudi člani posadk.
Turško združenje ladjarjev je v zadnjih mesecih zabeležilo 136 incidentov, povezanih s komercialnimi ladjami, zato svojim članom svetuje, naj se Črnemu morju, če je mogoče, povsem izognejo.
Ključni trenutek prihaja ob žetvi
Črno morje je poleg pomembne poti za izvoz ruske nafte tudi ključna prometna žila za svetovno trgovino z žitom. Rusija in Ukrajina sta med največjimi izvoznicami kmetijskih pridelkov, večina ruskega kmetijskega izvoza poteka prek Črnega morja, skoraj ves ukrajinski izvoz žita pa prek tamkajšnjih ukrajinskih pristanišč.
Po navedbah trgovca z žitom Cana Atbasogluja je trgovina skoraj zastala. Pristanišča sicer niso uradno zaprta, vendar ladjarji zaradi nevarnosti niso pripravljeni prevzemati tveganja.
Težave prihajajo ob posebej neugodnem času – v času žetve. Ruski izvozniki bi morali imeti avgustovske pošiljke že večinoma prodane, vendar je trenutno negotovo, koliko poslov je sploh sklenjenih.
Trg še ne kaže celotnega učinka
Turčija skupaj z Bolgarijo in Romunijo sodeluje pri zagotavljanju varne plovbe v Črnem morju, vendar strokovnjaki opozarjajo, da bi bilo neposredno vojaško zagotavljanje varnosti trgovskih poti zelo tvegano in bi lahko konflikt razširilo v širšo regionalno vojno.
Turčija si zato prizadeva predvsem za diplomatsko rešitev. Ankara je imela pomembno vlogo tudi pri dogovoru iz leta 2022, ki je omogočil izvoz ukrajinskega žita po Črnem morju.
Trgovci opozarjajo, da se celoten učinek sedanjih motenj še ni pokazal v cenah. Kupci namreč še čakajo in upajo, da bosta Rusija in Ukrajina dosegli dogovor.
Če se bodo napadi nadaljevali, pa bi lahko sledil precej večji cenovni šok. Leta 2022 so cene pšenice zaradi vojne poskočile za približno 50 odstotkov. Podoben scenarij bi bil po ocenah trgovcev mogoč tudi tokrat, če bi izvoz iz Črnega morja ostal močno omejen.
Največje posledice bi lahko občutile države Afrike in Bližnjega vzhoda, ki so močno odvisne od črnomorskega žita. Pritisk pa bi lahko kmalu občutila tudi Evropa, kjer zaradi suše pričakujejo slabše pridelke pšenice, kar bi dodatno povečalo pritisk na svetovne cene hrane.
