Turško ladjo za prevoz nafte Mersin, ki je plula pod panamsko zastavo in prevažala skoraj 39.000 ton goriva, so minuli četrtek ob obali Dakarja prizadele štiri eksplozije, je v ponedeljek potrdil njen upravljalec, podjetje Besiktas Shipping. Nihče na krovu ni bil ranjen, piše portal France 24.
»Razmere smo takoj spravili pod nadzor in potrjujemo, da je celotna posadka na varnem: ni poškodb, ni izgubljenih življenj in ni onesnaženja,« je zapisalo podjetje. Dodali so, da vzrok eksplozij ostaja neznan.
Ukrajina ni prevzela odgovornosti
Sum je takoj padel na Ukrajino, ki odgovornosti ni prevzela. Njena tišina ni presenetljiva – ladja Mersin namreč ni na nobenem seznamu sankcioniranih plovil. »Po pravilih oboroženih spopadov morajo vojskujoče se strani razlikovati med civilnimi in vojaškimi cilji,« je dejal Basil Germond, strokovnjak za mednarodno in pomorsko varnost z Univerze v Lancastru.
»Toda zgodovinsko gledano so bile v totalnih vojnah, kot sta bili obe svetovni vojni, pogosto tarče tudi trgovske ladje kot del gospodarske vojne. Energetski izvozi so lahko strateški cilji – tako kot ruski napadi na ukrajinsko energetsko omrežje ali ukrajinski napadi na ruske rafinerije.«
Kljub temu bi uradno ukrajinsko priznanje napada na Mersin najverjetneje sprožilo polemike, saj je šlo za komercialno ladjo brez uradnih povezav z Rusijo.
Dirk Siebels, strokovnjak za pomorsko varnost iz svetovalnega podjetja Risk Intelligence, pa ocenjuje, da bi Ukrajina ladjo zelo verjetno videla kot legitimno tarčo. Mersin se je večkrat ustavil v ruskih pristaniščih, med drugim v Novorosijsku, Tuapsu in Ust-Lugi, poroča ruski preiskovalni medij The Insider. Bloomberg je poročal, da je ladja prevažala rusko nafto.
»Z ukrajinskega vidika je to še vedno nekaj, kar financira rusko vlado in s tem ruski vojni napor v Ukrajini,« pravi Siebels.
Ruska »senčna flota« pod pritiskom
Eksplozije ob obali Senegala prihajajo sredi ukrajinske kampanje napadov na komercialne ladje, osumljene pripadnosti ruski »senčni floti« – starajočim se tankerjem z netransparentnimi lastniškimi strukturami, ki jih Moskva uporablja za izvoz nafte in plina mimo zahodnih sankcij, še navaja France 24.
EU, ZDA in Združeno kraljestvo so v veliki meri prepovedali uvoz ruske nafte, podjetja iz držav G7 pa lahko zagotavljajo ključne storitve, kot sta zavarovanje in transport le, če se ruska nafta prodaja tretjim državam pod določeno cenovno kapico.
»To se ujema z vzorcem ladij, ki so bile v podobnih incidentih napadene že prej letos,« pravi Siebels. Ekipa France 24 Observers je evidentirala sedem plovil, povezanih z Rusijo, ki so bila poškodovana ali potopljena v »skrivnostnih« eksplozijah ob obalah Rusije, Španije, Libije, Turčije in Italije od decembra 2024. Nobena od teh ladij takrat ni bila pod sankcijami.
»Čeprav Ukrajinci nikoli posamično niso priznali svoje vpletenosti, so precej jasno sporočili, da so s temi incidenti želeli poslati signal,« pravi Siebels. »V vseh primerih so ciljale izključno tankerje, ki so prevažali rusko nafto ali naftne derivate.«
V dneh po eksplozijah na Mersinu sta bili v Črnem morju napadeni še dve ladji, osumljeni pripadnosti senčni floti – tokrat je Ukrajina prevzela odgovornost. Morski droni sea baby so močno poškodovali ladji Kairos in Virat ob turški obali. Obe sta pluli pod gambijsko zastavo in bili na poti v ruski terminal Novorosijsk. Obe sta bili prazni.
To je bilo prvič, da je Kijev izrecno priznal uporabo pomorskih dronov proti civilnim ladjam. Obe tarči sta bili na seznamu sankcioniranih plovil.
Visoko tvegano, a strateško
Kljub temu, pravi Siebels, so takšni napadi izredno tvegani. »Ko ciljaš ladje na območju z veliko pomorskega prometa, se lahko marsikaj zalomi. Vedno obstaja tveganje, da zadeneš napačno plovilo ali poškoduješ posadko.«
Analitik Patrick René Haasler dodaja, da Ukrajina uporablja svoje najnaprednejše drone, saj je natančnost ključna. »Droni sea baby so nadzorovani prek povezave Starlink v realnem času, uporabljajo visokoločljive kamere in termalne senzorje. Od nadgradenj v letu 2025 imajo vgrajeno tudi prepoznavanje objektov na osnovi umetne inteligence ter samodejno sledenje ciljem, kar zmanjšuje odstopanje na manj kot deset metrov. Vendar lahko kljub veliki natančnosti 850-kilogramski eksplozivni naboj povzroči ogromno škodo ali razlitje nafte, če zgreši ali zadene naložen tanker.«
Visoko tveganje, visoka nagrada
Kljub nevarnostim pa je ta strategija za Ukrajino smiselna, pravi Haasler. Rusija je okrepila zaščito svojega energetskega sektorja, zato so neposredni napadi na ruske rafinerije postali manj učinkoviti. »V tem kontekstu je logično, da Kijev usmerja napade na domnevno lažje tarče, kot so tankerji senčne flote.«
Germond dodaja, da je senčna flota zaradi svoje tajne narave idealna tarča: »Te ladje delujejo samostojno in prikrito, brez ustrezne zaščite ali možnosti, da bi kdo prevzel odgovornost po napadu.«
Moskva ne priznava obstoja senčne flote in zato plovil ne spremljajo vojni ladjevji ali oborožene enote. Če je Ukrajina res stala za napadom na Mersin, bi to pomenilo pomembno širitev vojne daleč zunaj Črnega morja in Sredozemlja. A za Siebelsa to ni presenetljivo: »Ukrajinci so bili vpleteni tudi v druge operacije v Afriki – na primer proti ruskim plačancem v Maliju in Sudanu.«
Napadi na ladje pa se lahko za Kijev dolgoročno izkažejo za zelo učinkovite, še piše France 24: »Če lahko zmanjšate število podjetij, ki so pripravljena prevažati rusko nafto, potem to močno vpliva na ruski državni proračun in s tem na financiranje vojne. Kot dolgoročna strategija je to za Ukrajino smiselno.«
