Po trenutni zakonodaji otrok za posvojitev izve le, če mu to povedo posvojitelji. Novi predlog temelji na načelu, da je otrokova pravica do poznavanja lastnega izvora pomembnejša od želje bioloških staršev po anonimnosti. Po mnenju predlagateljev bolj odprta ureditev zmanjšuje stigmatizacijo ter pomaga preprečevati identitetne in psihološke težave v odraslosti, piše ERR.
Predlog ne določa starosti, pri kateri mora otrok izvedeti za posvojitev, ampak odločitev prepušča posvojiteljem. Odrasli, ki sumijo, da so bili posvojeni, bi lahko to preverili pri estonskem zavodu za socialno zavarovanje (SKA). Posvojenci bi lahko pridobili podatke, zbrane pred posvojitvijo, vključno z nekdanjim imenom, maternim jezikom, fotografijami ter kontaktnimi podatki bioloških staršev.
Spremembe bi omogočile tudi več povezovanja med biološkimi sorojenci, saj trenutna pravila pogosto preprečujejo stik tudi v odraslosti. Število posvojitev v Estoniji je sicer močno upadlo – z okoli 50–60 na leto pred desetletjem na približno 20–25 v zadnjih letih.
V Sloveniji trenutno ni določbe, ki bi posvojiteljem nalagala, da so zakonsko obvezani povedati otroku, da je posvojen. Strokovnjaki sicer priporočajo, da se otroku to pove že v zgodnji starosti in da odraste s tem zavedanjem.
