Vladimir Putin je v intervjuju z znanim televizijskim novinarjem Pavlom Zarubinom izjavil, da čaka na prihod ameriških pogajalcev, ki naj bi posredovali za mir v Ukrajini. »Ko bo končana najtežja faza iranskega problema, pričakujemo prihod predstavnikov ameriške administracije, ki smo jih že srečali v Moskvi,« je dejal. Pri tem je mislil predvsem na nepremičninarja Steva Witkoffa, ki se je lani šestkrat z njim sestal v Kremlju, pri čemer je ta kot ameriški pogajalec zelo jasno pokazal svojo naklonjenost do Putina in njegove Rusije. Med drugim ga je ganila »poštenost in odkritost« ruskega predsednika.
Vendar se je na nedavnem vrhu G7 v francoskem Evianu ameriški predsednik Donald Trump skupaj z drugimi udeleženci zavzel za ozemeljsko celovitost Ukrajine. To je nekaj novega, saj je bil Trump pred tem bolj naklonjen Putinu kot Zelenskemu.
»Pripravljeni smo nadaljevati pogajanja in razprave v vseh podrobnostih,« je še dejal Putin v omenjenem intervjuju s propagandistom Kremlja Zarubinom. Še v torek pa je njegov zunanji minister Sergej Lavrov tujim diplomatom v Moskvi izjavil: »ZDA so očitno opustile vlogo nevtralnega posrednika in celo povečujejo sankcije proti Rusiji.«
Evropa želela prevzeti pobudo
ZDA od začetka vojne z Iranom konec februarja niso več aktivne v tem mirovnem posredovanju, zato so želele Francija, Velika Britanija in Nemčija prevzeti pobudo za mediatorja pri končanju ukrajinske vojne. Vendar jih je Kremelj že zavrnil in jih obtožil, da se prek Ukrajine vojskujejo z Rusijo. V Parizu, Londonu in Berlinu pa menijo, da je zaradi vse večjih ukrajinskih uspehov zdaj pravi trenutek, da pritisnejo na Putina.
A njihov problem je že to, da še niso izbrale skupnega pogajalca, ki bi nekako prevzel vlogo Witkoffa, čeprav ne bi bil tako prijazen in ustrežljiv do Putina. Poleg tega tudi Poljska in Italija zahtevata, da se ju vključi v mirovni proces. V EU pa veliko držav članic zahteva, da Unija prevzame vlogo mirovnega posrednika in da države članice skupaj izberejo »evropskega Witkoffa«.
Putin se ne bo predal
Vsekakor je vprašanje, koliko bi lahko pomanjkanje bencina in dizla v večjem delu Rusije prisililo Putina v premirje. Mnogi analitiki denimo opozarjajo, da se Iran kljub vsej uničeni vojaški in civilni infrastrukturi ni predal in je Američanom celo vsilil pogoje premirja.
Tako je toliko manj verjetno, da bo Putin pristal na premirje zaradi nezadovoljstva prebivalcev, ki v več kilometrov dolgih kolonah skoraj po vsej Rusiji čakajo pred bencinskimi črpalkami. Edini način, ki bi Putina prisilil v ustavitev vojne, naj bi bilo uničevanje žive sile, pri čemer so Ukrajinci menda zelo uspešni, saj naj bi predvsem z brezpilotniki na mesec ubili ali težje ranili okoli 30.000 ruskih vojakov.
