Z uvedbo prepovedi vozil na fosilna goriva je Etiopija trg praktično prisilila v prehod na električne avtomobile. V ozadju odločitve ni bila le ekologija, temveč zelo oprijemljivi ekonomski razlogi: država je leta trošila ogromne zneske za uvoz goriva, kar je močno obremenjevalo proračun in devizne rezerve.
Majhni koraki
Po podatkih, ki jih navaja Bloomberg, je bilo do konca leta 2025 na etiopskih cestah približno 115.000 električnih vozil, kar predstavlja okoli 8,3 odstotka celotnega voznega parka. Ob tem poudarjajo velike razlike v mesečnih stroških: lastniki električnih vozil za polnjenje v povprečju porabijo približno štiri dolarje (približno tri evre in pol), medtem ko povprečni strošek za bencin znaša okoli 27 dolarjev (23 evrov).
Etiopija se močno opira na energijo iz hidroelektrarn, osrednji projekt pa je Veliki etiopski jez prerojenja (Grand Ethiopian Renaissance Dam). Uradno so ga odprli 9. septembra 2025, njegov cilj pa je drastično povečati proizvodnjo električne energije in omogočiti njen izvoz v sosednje države. Cena električne energije znaša približno 0,10 dolarja na kWh, kar dodatno pojasnjuje, zakaj je postalo polnjenje doma ali na javnih polnilnicah finančno tako privlačno.
Izzivi in politične napetosti
Seveda prehod ni potekal povsem brez težav. Etiopija se je za to potezo odločila brez razvite mreže polnilnic, zato je bil začetek poln improvizacije, del prebivalcev pa ima še vedno težave z dostopom do infrastrukture in zanesljivostjo oskrbe. Poleg tega gradnja velikega jezu še naprej povzroča politične napetosti v regiji, predvsem zaradi strahu držav ob spodnjem toku Nila glede pretoka vode.
Poučna lekcija
Etiopski primer kaže, da so korenite spremembe mogoče, še piše Bloomberg. Država, ki večino avtomobilov uvozi, je ugotovila, da je bolje uvažati električna vozila in zmanjševati uvoz goriva. Ko so cene goriva visoke, elektrika pa razmeroma poceni, ekonomska računica vsakodnevne vožnje pogosto prepriča ljudi hitreje kot katera koli okoljska kampanja.